Lažni namen je namerna ali naključna slovnična struktura, ki dejanju pripisuje določen namen, ko tak namen ali namen dejansko ni obstajal. Slovnična struktura, običajno stavek, se res nanaša na dejanje, ki se je dejansko zgodilo, vendar zmotno nakazuje, da se je dejanje zgodilo ali je bilo izvedeno za določen namen. Neprevidna uporaba besed in strukturiranje stavkov lahko povzročita naključno pripisovanje napačnega namena določenemu dejanju. V mnogih primerih pa se danemu dejanju namerno pripisuje namen, pogosto zato, da bi napadli ali pohvalili nekoga, ki ni imel malo opraviti z dejanskim dejanjem.
Pisatelj ali govornik lahko razvije lažni namen na več različnih načinov znotraj dane slovnične konstrukcije. Napis »Fant je šel po ulici in ugotovil, da je bila njegova najljubša trgovina prejšnji dan zaprta«, na primer nakazuje, da je fant hodil po cesti z namenom, da bi odkril, da je njegova najljubša trgovina zaprta. Slab vrstni red besed lahko vodi tudi do napačnega namena. Slab vrstni red besed v izjavi »brata sta se odločila prodati zapuščino svojega očeta, ki je pred kratkim umrl, ker so potrebovali denar« nakazuje, da je oče umrl, ker so njegovi sinovi potrebovali denar, s čimer so njegovi smrti pripisali lažni namen.
Popravljanje napačnega namena je na splošno precej preprosto. V večini primerov je namen predlagan z neprimerno uporabo besede »do«, kot je v »John udaril žogo in dosegel dve vožnji za svojo ekipo«. Malo verjetno je, da je bil Johnov izrecni cilj doseči natanko dve vožnji za svojo ekipo. To bi lahko popravili preprosto tako, da bi zamenjali “zabiti” z “in dosegel” ali kaj podobnega, kar odstrani nakazan namen. Popravljanje primerov napačnega namena na podlagi besednega reda je preprosta stvar prilagajanja vrstnega reda besed v slabo sestavljenem stavku.
Lažni namen se včasih uporablja namerno, običajno zato, da zavede bralce, da mislijo, da je nekdo, v dobrem ali slabem, storil določeno dejanje z namenom, da bi povzročil določene posledice. To je še posebej pogosto v športnem poročanju in v političnih komentarjih. Športni komentator lahko na primer želi športnika pohvaliti tako, da se zdi, da je bil nek nepričakovan pozitiven stranski produkt njegovega dejanja povsem nameren. Nasprotno pa lahko politični komentator poskuša napadati politika tako, da namiguje, da je bil nek negativni rezultat spremembe politike dejanski namen politika.