Prvič, ki jih je na Zahodu leta 1969 predstavil indijski mojster joge Harbhajan Singh Khalsa Yogiji, besedila, ki omenjajo laja jogo, so verjetno datirana že v leto 1400 pred našim štetjem, čeprav je mogoče, da se je praksa prenašala kot ustno izročilo že dolgo pred tem. Sinonim za bolj znano kundalini jogo, je laya joga skladna s tremi osrednjimi stebri discipline, samozavedanja in predanosti, ki sestavljajo Patanjalijev tradicionalni sistem joge. Za razliko od mnogih duhovnih jogijskih disciplin pa laja joga v svojo prakso ne vključuje odrekanja družbi ali skrajnega asketizma. Namesto tega jogije spodbujajo k izvajanju meditativnih in fizičnih vaj, ki naj bi bile zasnovane tako, da vzbujajo latentno kozmično žensko energijo, ki počiva na dnu človeške križnice. To naj bi povzročilo, da se ta energija dvigne in se ponovno združi s kozmično moško praznino energijo v človeškem lobanjskem trezorju, s čimer se ustvari božanska zveza z univerzalno zavestjo.
Izvajalci laja joge verjamejo, da čeprav lahko globoke kontemplativne prakse, ki opredeljujejo slog, pospešijo duhovni napredek, bodo popolnoma neučinkovite, če najprej ne obvladajo hathe ali fizične joge. Prakse asan, bandh in pranajame v hatha jogi naj bi bile potrebne za odstranjevanje blokad v telesu in pripravo subtilnega energijskega sistema, da prenese in usmerja močno kundalini energijo, ko se sprosti. “Kriya” ali prakse laya joge se nekoliko razlikujejo od hatha joge po vključevanju drugih vrst joge, kot sta raja in mantra joga, ter po njenem poudarku.
Medtem ko je poudarek vadbe hatha joge na splošno na pravilnem izvajanju fizičnih položajev, je poudarek laya joge krije bolj izrazito notranji in kontemplativen. Fizične drže so osredotočene bolj specifično na tiste, ki neposredno vplivajo na križnico in osrednji energijski kanal. Pot navzgor po osrednjih energijskih kanalih hrbtenice, po kateri naj bi potovala energija kundalini, je označena z energijskimi centri, znanimi kot čakre, od katerih je vsaka povezana s čustvenimi in mentalnimi stopnjami duhovnega razvoja.
Laya jogo je treba študirati pod nadzorom guruja. Ker obstajata tako vedska kot tantrična oblika laja joge, se bo sama praksa precej razlikovala glede na gurujevo linijo. Kljub temu se bo večina poučevanja joge začela z vadbo mantre in kratkim obdobjem vaj za razgibavanje. Večji del vadbe bo na splošno sestavljen iz kombinacije položajev hatha joge in dihalnih vaj, ki jih spremlja notranja kontemplacija. Pouk se običajno zaključi z zadnjo meditacijo, ki jo vodi guru.