Diode so naprave, ki preprečujejo prehod električnega signala skozi njih v eni smeri, vendar omogočajo prehod signala v drugo. Ko standardna polprevodniška dioda blokira signal, je možno, da napetost tega signala postane previsoka, da bi jo dioda lahko nadzorovala. Na tej točki bo dioda odpovedala in omogočila prehod signala ter bo verjetno uničena, ko napetost prehaja skozi njo. Poimenovana kot plazovita točka diode, ko se ta učinek enkrat začne, se običajno ne bo ustavil, dokler se ne izteče in uniči mnoge, če ne vse komponente vezja na svoji poti. Lavinska dioda je posebna vrsta diode, ki lahko prenese plazovni dogodek in uporabi plazovni učinek pri svojem normalnem delovanju.
Vse polprevodniške diode so sestavljene iz dveh kosov polprevodniškega materiala, običajno silicija, ki sta zlita skupaj. En kos materiala, katoda, bo imel pozitiven naboj. Drugi kos, anoda, bo imel negativen naboj.
Te diode nadzorujejo smer toka tokokroga v tokokrogih. Ko se električni tok dovaja na anodo diode, ta prečka pozitivno nabit material proti negativni katodi in nato preide iz katode v preostali del vezja. Dioda, ki deluje v tem stanju, je nagnjena naprej.
Če je isti tok priključen na katodo, se bo ta preprosto ustavila z enakim nabojem katode in jo dioda blokirala. Dioda v tem stanju je obratno pristranska. Če pa je ta napetost dovolj visoka, ima lahko dovolj moči, da skoči skozi katodo in doseže pozitivno anodo. Če se to zgodi, bo tok odtekel iz anode diode, dioda pa bo v plazovitem stanju. Ta pogoj običajno uniči standardno diodo, pa tudi vse druge komponente vezja, ki ležijo med diodo in ozemljitveno točko.
Lavinska dioda je zasnovana na zelo specifičen način, tako da lahko uporabi učinek plazu. Namesto da bi čakala, da napetost postane prevelika, da bi dioda obvladala in plaz uide izpod nadzora, plazovita dioda namerno sproži učinek plazu pri vnaprej določeni napetosti. Ta vnaprej določena napetost ni dovolj močna, da bi poškodovala diodo, kar omogoča, da plazovita dioda odvede prekomerno moč od vezja do ozemljitve. Na ta način lavinska dioda deluje na enak način kot preliv omogoča jezu, da preusmeri prekomerno poplavno vodo.
Lavinska dioda se pogosto uporablja v vezjih za zagotavljanje zaščite pred neželenimi ali nepričakovanimi napetostmi, ki bi sicer lahko poškodovale vezja. Takšne diode imajo običajno katode povezane z glavno potjo električnega tokokroga, anode pa z električno ozemljitev. Ta konfiguracija jim omogoča, da nevarne napetosti preusmerijo neposredno na zemljo, v nasprotju s tem, da bi lahko potovali skozi vezje in ga uničili. Lavinske diode v tej konfiguraciji delujejo kot vpenjalne diode, saj fiksirajo ali vpenjajo največjo napetost, ki jo bo vezje doživelo na prednastavljeno raven.