Samostalnik je lahko oseba, kraj, stvar, entiteta ali ideja, vendar je lastni samostalnik še bolj specifičen. Navaja dejansko ime osebe, kraja ali stvari. Običajno obstajajo določene besede, ki jih boste vedno lahko prepoznali kot lastni samostalnik, vključno z državami in mesti, meseci, dnevi v tednu, imeni podjetij ali organizacij, častnimi nazivi in imeni ljudi ali celo hišnih ljubljenčkov. Za razliko od navadnega samostalnika je pravi označen z veliko začetnico na začetku vsake besede.
Čeprav si je dokaj enostavno zapomniti, da se nekatere stvari, kot so imena držav ali ime osebe, začnejo z veliko začetnico, nekajkrat lahko ljudje pozabijo, da uporabljajo pravi samostalnik. To še posebej velja, ko nekoga, ki ga kličete, nagovarjate s skupnim samostalnikom. Če na primer svojo mamo imenujete »mati«, ko to uporabite v pisni obliki, bi bila beseda napisana z veliko začetnico. To je morda nekoliko težko razumeti, a pravzaprav v tem smislu “mati” postane ime za vašo mamo, zelo podobno njenemu osebnemu imenu.
Razmislite o naslednjih primerih:
“Z mamo grem v trgovino.”
“Bi šla z mano v trgovino, mama?”
Prvič, izraz uporabljate na splošen način, čeprav je precej jasno, da govorite o svoji materi. V drugem primeru izraz uporabite kot naslov in ime, tako da samostalnik namesto navadnega postane lasten.
Druge vrste lastnih samostalnikov, ki si jih je morda težko zapomniti, vključujejo stvari, kot so imena podjetij. V večini primerov, razen če podjetje posebej uporablja malo začetnico v svojem naslovu, bo veliko imen podjetij napisanih z veliko začetnico. Če imate kakršne koli dvome glede tega, preverite na spletnem mestu podjetja.
Če rečete: »To podjetje je res odgovorno«, to ni isto kot reči »Google je res odgovoren«. Samo ne pozabite, da pravilna uporaba samostalnikov običajno pomeni, da ste stvar, o kateri govorite, poimenovali na najbolj specifičen možni način.
Ena vrsta navadnega samostalnika, ki nikoli ne postane lasten samostalnik, je kategorija idej. Tako na primer stvari, kot so “znanje”, “inteligentnost”, “ljubezen” ali “prijaznost”, niso lastni samostalniki, čeprav se lahko zdijo precej specifični izrazi. Druga stvar, ki jo je treba upoštevati, je, da bodo vsi samostalniki, navadni ali pravi, imeli prvo črko z veliko začetnico, če so začetna beseda v stavku.