Laringealni živec je živec grla v grlu. Poznan tudi kot Galenov živec za rimskega zdravnika, ki je odkril, da je ta živec bistven za sposobnost proizvajanja zvokov, je veja vagusnega živca, glavnega lobanjskega živca, ki inervira organe črevesja. Živec se razcepi na dve lastni veji, zgornji in ponavljajoči se laringealni živec, pri čemer se zgornji živec še naprej deli na notranji in zunanji laringealni živec.
Izhaja iz vagusnega živca in izvira iz možganov in ne iz hrbtenjače. Medtem ko ima hrbtenjača 31 parov hrbteničnih živcev, pri čemer en par izstopa iz hrbtenice za vsak vretenčni segment, 12 parov lobanjskih živcev izstopa iz možganov, pri vagusnem živcu je desetina od 12. Kot senzorični in motorični živec je vagus prenaša aferentne signale proti možganom od senzoričnih receptorjev na strukturah, ki jih inervira, kot tudi eferentne signale stran od možganov, ki kažejo na motorično funkcijo, ki jo je treba izvesti. Z drugimi besedami, vagus lahko prenaša signale iz laringealnega živca v možgane o spreminjanju notranjih ali zunanjih dražljajev v grlu in od možganov do larinksa, ki sporočajo mišicam grla, da se skrčijo in tvorijo zvoke.
Od svoje izvorne točke v podolgovati možgani na samem dnu možganskega debla vagusni živec izstopi iz dna lobanje na obe strani hrbtenjače skozi odprtino, imenovano jugularni foramen, in vstopi v vrat. Tu se od vagusnega živca preusmerijo štiri manjše veje: faringealni živec, zgornji vratni srčni živec, zgornji laringealni živec in povratni ali spodnji laringealni živec. Zadnja dva živca inervirata grlo in njegove mišice.
Sprednji del grla prečka zgornji laringealni živec ter njegove zunanje in notranje veje. Notranja veja oskrbuje sluznico grla, znano tudi kot laringealni epitelij, ki je obloga vestibule grla. Oskrbuje tudi glotis, ki vključuje glasilke. To je senzorični živec, ki pošilja signale iz grla v možgane. Motorične signale iz možganov v grlo, natančneje v krikotiroidno mišico, prenaša zunanja veja zgornjega laringealnega živca. Krikotiroidna mišica je edina mišica grla, ki jo inervira zgornji živec.
Povratni živec, drugi laringealni živec, oddaja motorične signale iz možganov v večino mišic grla. Ta živec vstopi v grlo preko krikofaringeusne mišice na obeh straneh, potem ko se najprej spusti v prsni koš, ovije okoli aortnega loka in desne subklavijske arterije in tam odda veje ter se dvigne nazaj v vrat. V grlu prenaša tako senzorične kot motorične signale: senzorične do subglotisa, skrajnega spodnjega dela grla, kjer tvori sapnik; in motor za vokalis in različne aritenoidne mišice, notranje mišice grla.