Laktoperoksidaza je beljakovina, ki je pogosta v mleku. Najdemo ga tudi v sluzi in slini. To je vrsta encima peroksidaze, ki reagira z nekaterimi organskimi in anorganskimi kemikalijami ter vodikovim peroksidom, da ustvari antibakterijske spojine. Te spojine so del imunskega sistema telesa in pomagajo zaščititi občutljiva področja telesa pred kolonizacijo bakterij. Surovo mleko je pogosto obdelano s kemikalijami za aktiviranje laktoperoksidaze, da se podaljša rok uporabnosti mleka.
Peroksidaze so zelo razširjena skupina encimov, ki jih najdemo v rastlinah in živalih. V svojem središču vsebujejo hemsko skupino. To je organska spojina s skupino dušikovih atomov, ki vežejo en atom železa. To železo reagira s kisikom v vodikovem peroksidu (H2O2). Ena od molekul kisika se prenese na molekulo akceptorja, da ustvari začasen, nestabilen oksidiran produkt, ki vsebuje kisik.
Laktoperoksidaza lahko reagira z bromom in jodom, vendar je naravna akceptorska molekula v telesu tiocianat (SCN-). Ta spojina je kombinacija cianida in žvepla. Njegov oksidacijski produkt, hipotiocianat (OSCN-), je močna antibakterijska spojina, ki zavira rast vrste bakterij. V visokih koncentracijah lahko ubije nekatere vrste bakterij, kot je Escherichia coli. Ta kombinacija laktoperoksidaze s tiocianatom in vodikovim peroksidom je znana kot laktoperoksidazni sistem (LP-s).
LP-ji so del naravnega obrambnega sistema telesa, znanega tudi kot prirojeni imunski sistem. To je imunost v ozadju, ki je vedno prisotna, v nasprotju z obrambo, ki se aktivira ob okužbi. Ena od funkcij tega je kot protimikrobni obrambni sistem dihalnih poti. Pri bolnikih s cistično fibrozo je na primer moteno izločanje tiocianata. Posledica tega je zmanjšana proizvodnja protimikrobne spojine hipotiocianata in posledično večje tveganje za okužbo dihalnih poti.
Druga funkcija sistema LP-s je prebava materinega mleka. Dojenčki imajo premalo razvit imunski sistem in so nagnjeni k okužbam. Zaradi protimikrobnih lastnosti mleka, ki ga pijejo, pomaga zaščititi njihov prebavni trakt pred napadom bakterij.
Aktivacija laktoperoksidaze se komercialno uporablja v surovem mleku, da se podaljša njegov rok uporabnosti, s hlajenjem in da ostane dlje stabilno pri temperaturah okolice Tretjega sveta. Ker je mleko tako odličen vir hranil, se lahko hitro okuži z mikroorganizmi. Medtem ko surovo mleko vsebuje veliko laktoperoksidaze, sta tiocianat in vodikov peroksid prisotna le v nizkih koncentracijah. Te spojine se običajno dodajo za aktiviranje sistema LP-s. To podaljša rok uporabnosti ohlajenega surovega mleka za nekaj dni in omogoča shranjevanje mleka sedem do osem ur pri 111 °F (30 °C).
Zaradi protimikrobnih lastnosti laktoperoksidaze je tudi zaželena za vključitev v zobno pasto in izpiranje ust, da se odstranijo bakterije v ustih. Uporabljali so ga tudi za zaščito kozmetike pred vrsto mikroorganizmov, skupaj s številnimi drugimi spojinami. Sistem LP-s ima odlične varnostne rezultate in se uporablja že vrsto let.