Lahek glagol je glagol, ki v stavku nima veliko pomembnega pomena. Najpogosteje lahki glagol dopolnjuje druge besede, ki imajo več pomena. Lahki glagol se pogosto imenuje z drugimi imeni, kot so vektorski glagol, tanki glagol ali pomožni glagol.
Konstrukcije s svetlobnimi glagoli se lahko v določenem jeziku pojavljajo na različne načine. V angleščini je pomožni glagol posebna oblika lahkega glagola, ki se pogosto imenuje pomožni glagol. Ti glagoli dopolnjujejo druge primarne glagole, ki imajo v stavku največ pomena. Na primer, če nekdo reče, da nekdo »nekaj počne«, je beseda »je«, oblika glagola »biti«, pomožni glagol.
Poleg pomožnih glagolov kažejo tudi frazni glagoli lahko glagolsko konstrukcijo. Frazni glagol je najpogosteje kombinacija glagola in predloga. Glagol in predlog skupaj tvorita nekakšen dvobesedni glagol, ki opisuje dejanje. Na primer, govornik angleškega jezika bi lahko govoril o tem, ali naj “prevzame” zadevo ali ne, pri čemer frazni glagol “take up” nadomesti glagol, kot je “približati”.
Drug primer uporabe lahkih glagolov pri gradnji stavkov je oblika »samostalnik plus glagol«. V mnogih od teh oblik glagol deluje kot relativno nepomemben modifikator za samostalnik. Na primer, v besedni zvezi »zadremajte« celotna fraza pomeni dejanje, da greste za kratek čas spat. Nadomestni glagol “dremati” ima enak pomen. V nasprotju teh dveh stavkov je jasno, da ima uporaba glagola “vzemi” malo ustreznega pomena sama po sebi.
Ena pogostejša vrsta lahkega glagola vključuje uporabo besede »imati«. Govorec angleškega jezika bi lahko rekel, da nekdo »upa«, da bo nekaj naredil. Lahko pa nekdo govori o tem, da ima nekdo drug »mnenje«. V tovrstnih primerih ima beseda “imeti” sekundarno in relativno nepomembno vlogo.
Tisti, ki se šele začenjajo učiti angleščine ali drugega jezika, se lahko veliko naučijo z analizo številnih načinov uporabe lahkega glagola. V nekaterih družbah je običajno zamenjati tehnične glagole z lažjo glagolsko konstrukcijo, kar lahko povzroči manjše spremembe v pomenu, ki opredeljujejo »običajno rabo« in lokalno narečje. Z globokim poznavanjem teh podrobnosti lahko učenec jezika učinkoviteje komunicira z domačimi govorci tega jezika.