Kvantitativno upravljanje portfelja se pojavi, ko vlagatelj na podlagi statističnih in številčnih podatkov izbere vrednostne papirje, ki sestavljajo njegov portfelj. Ti podatki se nato vnesejo v modele, ki temeljijo na preteklih rezultatih in statističnih verjetnostih, da se določijo najboljše naložbene izbire in čas za njihov nakup in prodajo. Analitiki, zadolženi za kvantitativno upravljanje portfelja, znani kot kvanti, prav tako ocenjujejo stopnje tveganja, povezane z vsako možno naložbo, v nasprotju s potencialnimi nagradami. Medtem ko kvantitativna analiza pomaga odpraviti psihološke težave pri naložbenih odločitvah, se lahko na nenadne tržne premike odzovemo počasi.
Pravilne naložbene odločitve lahko naredijo razliko med posameznikom s trdnim portfeljem, ki zagotavlja finančno stabilnost tudi v prihodnosti, in tistim, ki nima ničesar pokazati za svoj naložbeni kapital. Mnogi ljudje se radi odločajo za te odločitve na podlagi preteklih naložbenih izkušenj, trenutnih dogodkov ali samo lastnih občutkov. Drugi verjamejo v moč statističnih podatkov in njihovo sposobnost napovedovanja prihodnjih rezultatov na podlagi preteklih in trenutnih številk. Ti ljudje bi verjetno bili najbolj naklonjeni kvantitativnemu upravljanju portfelja.
Medtem ko se večina kvantov morda ukvarja z izbiro enega vrednostnega papirja pred drugim ob določenem času, kvantitativno upravljanje portfelja zahteva oceno celotne finančne slike vlagatelja. Ko analitik pozna vlagateljevo pričakovano stopnjo donosa na njegovo naložbo in njegove sprejemljive ravni tveganja, lahko začne z obdelavo podatkov, da doseže potrebne rezultate. Kvantitativni analitiki so sposobni statistično razčleniti portfelj in določiti njegove prednosti in slabosti.
Prednost uporabe kvantitativnega upravljanja portfelja je, da odvzame nekaj človeške nagnjenosti k premišljenim odločitvam. Z zaupanjem v preverjene statistične formule ima lahko vlagatelj več možnosti za vrnitev dobička, kot če bi sam poskušal premagati trg. Medtem ko kvantitativna analiza ni brez tveganja, lahko analitiki dokončno opozorijo na rezultate, dosežene z različnimi matematičnimi formulami in računalniškimi programi, ko govorijo o prednostih zanašanja na številke.
Seveda je pomanjkljivost kvantitativnega upravljanja portfelja ta, da od vlagatelja zahteva, da se odreče velikemu delu nadzora, ki bi ga sicer lahko imel nad svojim kapitalom. Striktno se zanašati na številke je v redu, dokler se številke nenadoma ne premaknejo. Eden od glavnih pomislekov kvantitativne analize je, da se včasih počasi odzove na občasne spremembe morja na trgu. V času prilagoditev bi lahko vlagatelj utrpel znatno škodo na svojem portfelju.