Kuznetsova krivulja je ukrivljena slika, ki označuje hipotezo, da se z izboljšanjem gospodarstva države neenakost med ravnjo dohodkov ljudi poslabša. To je primer, ko bi ljudje rekli: “Bogati postanejo bogati, medtem ko revni postajajo revnejši.” Hipoteza za Kuznetzovo krivuljo je bila opazovanje Simona Kuznetsa, ameriškega ekonomista, ki je sčasoma postal prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo.
Med poučevanjem na Univerzi v Pensilvaniji se je Kuznets lotil preučevanja ekonomske neenakosti in načina, kako so bili gospodarski viri – finančni ali ne – razdeljeni delovni družbi. V tem času je opazil vzorec, po katerem bi bila večina dohodka na prebivalca države dodeljena nizkemu odstotku prebivalstva, predvsem višjega razreda. Ta neenakost bi nato doživela vrhunec in bi se sčasoma izenačila, ko se država še naprej razvija. Kuznets je svoje ugotovitve predstavil leta 1955 in hipoteza je postala vplivna v gospodarskem svetu. Kuznets je svoje opazovanje ponazoril z obrnjeno črko U, samo podobo Kuznetsove krivulje.
Razlogov za ponazoritev Kuznetsove krivulje je lahko več. Eden od verjetnih razlogov, ki pojasnjuje neenakost, je težnja podeželskega prebivalstva, da se seli v urbane kraje v iskanju boljših delovnih mest in »bolj zelenih pašnikov«. Ti ljudje bi nato začeli z nizko plačanimi in začetnimi delovnimi mesti, kar bi imelo za posledico nizke dohodke. V kmetijskih državah v razvoju je veliko kmetijskih delavcev tudi nagnjenih k prehajanju v poklice, povezane z industrijo, kar bi prineslo tudi nizke dohodke, medtem ko »veliki šefi« v podjetjih zaslužijo več denarja. Sčasoma, ko delavci migranti napredujejo po poslovni lestvici, lahko zaslužijo več, ekonomska enakost pa se sčasoma zmanjša.
Poleg ekonomskega vidika je bila Kuznetsova krivulja uporabljena tudi z okoljskega vidika. V tem primeru, ko se dohodek na prebivalca države poveča, se skrb za okolje zmanjšuje. Zlahka opazimo, da bi bila najbolj industrializirana mesta skoraj vedno bolj onesnažena kot manj napredna. Verjeten razlog za to bi bilo povečanje prebivalstva: več dreves posekanih, da bi dali prostor za stolpnice, več vozil se vozi, več smeti se nedelujoče odvrže in več odpadkov se nabira v kanalizacijskih sistemih.
Tako kot ekonomska Kuznetsova krivulja bi tudi okoljska Kuznetsova krivulja sčasoma kazala na zmanjšanje gospodarske degradacije. To je verjetno posledica zavedanja ljudi o posledicah gospodarskega razvoja in bi se lahko popravilo s pomočjo »materi naravi«. Številna podjetja bi si prizadevala zmanjšati ogljične odtise, zgraditi “bolj zeleno” opremo in sisteme ter reciklirati odpadne izdelke.
SmartAsset.