Kulturna globalizacija je hitro premikanje idej, stališč in vrednot čez nacionalne meje. Izraz »globalizacija« se je začel široko uporabljati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, toda že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je kanadski literarni kritik Marshall McLuhan populariziral izraz »globalna vas«, da bi opisal učinek, ki bi ga sposobnost takojšnjega povezovanja in izmenjave idej prinesla svet. Ta izmenjava idej na splošno vodi v večjo medsebojno povezanost in interakcijo med ljudmi različnih kultur in načinov življenja, kar ima lahko tako pozitivne kot negativne rezultate. Posledično, ker je tehnologija pospešila proces, je sprožila precejšnje polemike.
Zgodovinska perspektiva
Čeprav se pogosto obravnava kot sodoben koncept, lahko procese kulturne globalizacije zasledimo skozi večino zgodovine. Tudi v časih, ko je večina družb živela v relativni izolaciji, sta mednarodna trgovina in raziskovanje pogosto vodila do transformativnih izmenjav idej. Na primer, odprave zgodnjih evropskih raziskovalcev so povzročile interakcijo z Azijo, Afriko in Ameriko. Med številnimi drugimi rezultati tega je bil vnos krompirja v Evropo iz Južne Amerike, kar je močno vplivalo na evropsko prehrano. Podobno je kolonizacija Indije s strani Britanskega cesarstva povzročila številne kulturne vplive na ta narod, ki jih je mogoče videti še danes.
Vendar pa je bil hiter tehnološki razvoj 20. stoletja tisti, ki je ta proces precej pospešil in je dejansko povzročil, da so ljudje začeli razmišljati o globalizaciji kot širokem pojmu. Desetletje za desetletjem so telefoni, radio, potovanja z letalom in televizijski mediji vse bolj učinkovito širili informacije po vsem svetu. Do konca stoletja je internet navadnim ljudem na nasprotnih straneh Zemlje omogočil takojšnjo in poceni povezavo, bodisi za namene poslovanja bodisi za osebno komunikacijo.
Manjši svet
Končna posledica kulturne globalizacije je svet, ki se zdi manjši in v katerem interakcije potekajo hitreje. Medtem ko so informacije nekoč potovale na dolge razdalje, so trajale tedne ali celo mesece, so zdaj komunikacije skoraj takojšnje. To pa pomeni, da se odločitve sprejemajo veliko hitreje. Na primer, v nekaj minutah po velikem političnem prevratu v eni državi se lahko finančni trgovci po vsem svetu odzovejo s prodajo delnic v velikih količinah, kar povzroči finančno paniko, še preden je mogoče dogodke v celoti analizirati. V prejšnjih časih, preden je globalizacija dosegla svojo sedanjo raven, bi bili takšni rezultati ponavadi bolj omejeni po obsegu in bi se dogajali počasneje.
Kulturne podobnosti
Kulturno globalizacijo morda najbolje ponazarja pop zabavna kultura. Mladi v Moskvi na primer plešejo na načine, ki so podobni tistim v Rekjaviku in Tokiu. V Chicagu gledajo japonski anime, v Manili pa uživajo v mehiških nadaljevankah. Najnovejša izdaja glasbene skupine se lahko hitro širi po vsem svetu prek različnih spletnih mest za izmenjavo videov; slavne osebnosti dosegajo status svetovne pop ikone na enak način. Ljudje iz različnih kultur lažje kot kdaj koli prej najdejo skupne interese.
Koristni vidiki
Tisti, ki so naklonjeni konceptu »globalne vasi«, pogosto opozarjajo na prednosti, ki jih lahko prinese izmenjava znanja in informacij. Nekateri pravijo, da bi ta nova široko razširjena kulturna zavest lahko pripomogla k zmanjšanju netrpeljivosti in diskriminacije ter bi lahko celo izboljšala mednarodne odnose kot celoto. Ker ljudje različnih okolij komunicirajo bolj svobodno in uživajo v številnih istih muhah in tendencah, bodo morda ugotovili, da v resnici niso tako različni, kot so sprva domnevali.
Predvsem med njegovimi zagovorniki je velika podjetja, saj bolj ko se kultura globalizira, podjetjem je lažje prodajati svoje izdelke v drugih državah. Določeno blago, kot so brezalkoholne pijače ali prenosna elektronika, se prodaja po vsem svetu. Številne blagovne znamke so prav tako zaželene v Madrasu kot v New Yorku. Gospodarska globalizacija gre skupaj s kulturno globalizacijo in včasih se poudarja, da je kulturna globalizacija bolj komercialna kot država.
Negativni vidiki
Kritiki kulturne globalizacije pogosto zagovarjajo njene destruktivne učinke na nacionalne identitete. Opozarjajo, da lahko edinstvene kulturne entitete izginejo in da bi lahko jezike, ki jih govorijo majhne populacije, povečalo tveganje izumrtja. Posebne vrednote, tradicije in zgodovina – identiteta – kulture bi lahko izginile. Bojijo se grožnje prevladujočih, industrializiranih kultur, ki bodo prehitele in izpodrinile avtohtone ter utišale nove in drugačne ideje. Kritiki tudi opozarjajo, da bi ogromna multinacionalna podjetja lahko sklepala tajne posle brez mnenja ljudi ali skrbi za najboljše interese lokalnega prebivalstva.
SmartAsset.