Kršitev pogodbe o zaposlitvi, znana tudi kot kršitev pogodbe o zaposlitvi, je situacija, v kateri delodajalec ali delavec ni ravnal v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi, ki ureja razmerje med obema strankama. V mnogih državah to velja tako za implicitne kot za izrecne določbe pogodbe, zaradi česar morata obe strani spoštovati pogoje sporazuma in vse vladne predpise, ki se lahko uporabljajo za zaposlovanje v tej državi. Če katera od strank ne spoštuje pogojev pogodbe, ima druga stranka pravico odpovedati pogodbo in ima lahko pravno možnost, da v neki obliki zahteva odškodnino.
Kot v drugih situacijah, ki vključujejo kršitev pogodb, do kršitve pogodbe o zaposlitvi običajno pride, ker ena ali obe stranki nista izpolnili zavez iz pogodbe. Zaposleni lahko ne spoštuje klavzule o zaupnosti pogodbe in konkurentu razkrije lastniške podatke ali pa morda ne bo izpolnil dodeljenih dolžnosti, določenih v pogodbenih pogojih. Delodajalec lahko zaposlenemu ne zagotovi ugodnosti ali drugih spodbud v določenem časovnem okviru ali ustvari sovražno delovno okolje, ki zelo oteži opravljanje nalog. Ker sta obe stranki drugi odgovorni za izpolnjevanje pogojev pogodbe, ima vsaka stranka možnost pravno prekiniti razmerje, če druga stranka noče spoštovati določil pogodbe o zaposlitvi.
Kršitev pogodbe o zaposlitvi se lahko zgodi v skoraj vsaki zaposlitveni situaciji. V kršitev pogodbe so lahko vpleteni tako sindikalni kot nesindikalni zaposleni. Na podoben način lahko pride do kršitve pogodbe o zaposlitvi v jurisdikciji zaposlitve po volji in tudi v pristojnosti pravice do dela. Delodajalci vseh vrst so odgovorni za izpolnjevanje vseh vladnih standardov, ki veljajo za obravnavo zaposlenih, tudi če med obema strankama ni posebne pogodbe o zaposlitvi.
V primeru, da se delodajalec ali delavec odloči, da ne bo spoštoval pogojev pogodbe o zaposlitvi, ima prizadeta stranka pravico ukrepati, za katere je verjetno, da bodo ugodili na sodišču. Na primer, če delodajalec ne zagotovi obljubljenega bonusa ali ne izpolni spodbud, ki so izrecno predvidene v pogodbi, lahko delavec toži za te ugodnosti. Podobno ima delodajalec pravico do prenehanja razmerja, če delavec ne opravlja nalog, določenih v pogodbi. Če zaposleni deli zaupne informacije o proizvodnih linijah ali razvoju ali kakšno drugo vrsto lastniškega znanja, ima delodajalec lahko razlog za odškodninsko tožbo. Nič nenavadnega ni, da se obe stranki pogajata o določenih pogojih poravnave, ko pride do kršitve pogodbe o zaposlitvi, namesto da bi se ukvarjali s tem, kar bi lahko bil dolgotrajen postopek v sodnem sistemu.