V jedru vsake celice najdemo DNK za ta organizem kot kromosome. Glede na vrsto organizma se bo število različnih kromosomov razlikovalo, struktura kromosomov pa ne. Vsak kromosom je sestavljen iz dveh enakih verig DNK, imenovanih kromatide.
Večino časa so kromosomi videti kot zelo dolge, tanke niti DNK, imenovane kromatin. Ko se celica ne deli, replicira svojo DNK, tako da je vsak kromosom sestavljen iz dveh sestrskih kromatid, ki ležita ena ob drugi. Čeprav se zdi, da tečejo vzporedno drug z drugim, obstaja odsek, kjer je vsaka kromatida povezana z drugo, imenovana centromera.
Kromatide igrajo pomembno vlogo med celično delitvijo, tako mitozo kot mejozo. Mitoza je podvajanje DNK in jedra za proizvodnjo dveh jeder, kar ima za posledico dve genetsko enaki hčerinski celici, ki nastaneta iz ene matične celice. Mitoza se uporablja za rast in popravilo ter zamenjavo celic. Mejoza se pojavi samo v reproduktivnih celicah, da nastanejo spolne celice ali gamete, ki imajo polovico količine DNK kot matična celica.
V začetni fazi mitoze se kromosomi kondenzirajo ali postanejo krajši in debelejši. V tem času je vsak par kromatid viden, ko je jedro obarvano. Kromosomi se razporedijo čez “ekvator” celice in kromatide se razmaknejo. Vsaka kromatida se potegne na nasprotne konce ali polove celice, tako da se lahko okoli njih oblikuje nova jedrska membrana, nato pa se celica lahko razdeli.
Ko se celica konča z delitvijo, je mitoza končana. V tem času so kromatide zdaj kromosomi novega jedra, ki ga naseljujejo. Preden se ponovno zgodi delitev celic, se podvojijo, da zagotovijo, da sta dve enaki kopiji vsakega kromosoma.
Med mejozo se zgodi podoben proces. Glavna razlika med obema je, da je mejoza sestavljena iz dveh mitotičnih delitev. Med prvo delitvijo se pari kromosomov poravnajo vzdolž ekvatorja in ločijo. Nastale celice imajo zdaj v sebi le polovico manj DNK, saj imajo le eno kopijo vsakega kromosoma. Vsi kromosomi so še vedno popolnoma nedotaknjeni in so sestavljeni iz dveh sestrskih kromatid.
Druga delitev mejoze je identična mitozi. Kromosomi se razporedijo vzdolž ekvatorja in kromatide se razmaknejo, da ločijo poli celice. Nastane novo jedro in celica se razdeli. Nastale celice pa niso genetsko identične, saj imajo le polovico manj DNK kot začetna matična celica.
Kromatide med mejozo lahko še povečajo genetsko raznolikost. V profazni fazi mejoze I ali prve delitve lahko kromatida iz enega kromosoma preide s kromatido iz drugega kromosoma. Ko se pari identičnih kromosomov, po enega od vsakega starša, razporedijo vzdolž ekvatorja celice, se lahko kromatide zvijejo ena okoli druge. Fragmenti iz vsake kromatide se lahko zamenjajo z drugim kromosomom in tako spremenijo gene, ki jih najdemo na začetnem kromosomu. S spreminjanjem genetskih informacij na kromosomih nastanejo neidentične hčerinske celice, kar lahko poveča genetsko raznolikost.