Krivulja agregatnega povpraševanja je makroekonomski koncept, ki povzema skupno povpraševanje po vsem blagu ali storitvah v gospodarstvu. Ta koncept se običajno osredotoča na končne izdelke, saj potrošniki te izdelke kupujejo predvsem na gospodarskem trgu. Agregatno povpraševanje lahko predstavlja tudi vsoto vseh posameznih krivulj povpraševanja, ki igrajo integralno vlogo v teoriji ponudbe in povpraševanja.
Ponudba in povpraševanje je osnovna ekonomska teorija, ki poskuša najti ravnotežno cenovno točko, kjer bo skupna ponudba blaga in storitev proizvajalcev enaka celotnemu povpraševanju po blagu in storitvah s strani potrošnikov. Ta ekonomski koncept je prikazan na grafičnem pravokotnem grafikonu, pri čemer navpična os predstavlja cene izdelkov, vodoravna os pa vsebuje informacije o skupnem številu blaga ali storitev, ki jih bo podjetje prodalo po različnih cenah. Krivulja povpraševanja se začne v zgornjem levem kotu in se nagiba navzdol do spodnjega desnega dela grafikona. Krivulja ponudbe se začne v zgornjem desnem kotu grafa in se nagiba navzdol proti spodnjemu levemu delu grafikona. Točka presečišča predstavlja ravnotežno točko. Ta grafikon predstavlja ponudbo in povpraševanje na mikroekonomski ravni ali ravni posameznega izdelka.
Krivulja agregatnega povpraševanja pomaga državam izmeriti svoj bruto domači proizvod (BDP) z uporabo izračuna, kot je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI). Indeks cen življenjskih potrebščin je povprečna cena blaga ali storitev, ki jih običajno uporabljajo gospodinjstva. Ker krivulja agregatnega povpraševanja predstavlja »povprečno« povpraševanje po vsem blagu na podlagi BDP, je CPI povprečna cena, ki predstavlja informacijo na navpični osi grafa agregatne ponudbe in povpraševanja. Skratka, CPI izračuna tehtano povprečno ceno za blago, kot so hrana, stanovanje, oblačila in podobni potrebni izdatki. Višje povprečne cene tega blaga bodo premaknile ravnotežno točko višje na krivulji agregatnega povpraševanja, kar pomeni, da bo na celotnem gospodarskem trgu prodano manj blaga.
Namesto gibanja krivulje agregatnega povpraševanja navzgor in navzdol glede na indeks povprečnega potrošnika, se lahko celotna krivulja povpraševanja premakne levo ali desno na grafu ponudbe in povpraševanja. To se zgodi, ko se spremenijo preference strank za blago ali storitve, na trg vstopijo nadomestni proizvodi ali storitve, ki ponujajo boljšo vrednost za potrošnike, ali pa pride do povečanja skupnega dohodka potrošnikov. Monetarna in fiskalna politika lahko igrata pomembno vlogo pri premikanju krivulje agregatnega povpraševanja. Višji davki in inflacija lahko premaknejo celotno krivuljo v levo, kar zmanjša skupno povpraševanje v gospodarstvu, ki temelji na nižjih dohodkih. Nasprotno se bo zgodilo v luči nižjih davkov in inflacije, kar bo krivuljo povpraševanja premaknilo v desno.
SmartAsset.