Krivulja izkušenj je oblika krivulje učenja, ki uporablja več informacij za pravilno oceno stanja določene situacije. Krivulja izkušenj, ki jo je leta 1960 prvič opisal Bruce Henderson, se uporablja za preučitev razmerja med proizvodnimi stroški in količino proizvodnje. Splošna ideja za krivuljo je, da se bodo stroški izvajanja teh dejanj zmanjšali, ker se dejanja, potrebna v proizvodnem procesu, sčasoma ponavljajo.
Za razliko od osnovne krivulje učenja, ki se bolj osredotoča na vidik dela, krivulja izkušenj obravnava širši nabor elementov, ki vplivajo na proizvodni proces. To vključuje elemente, kot so marketinške strategije in stroški, administracija, stroški distribucije in stroški, povezani s proizvodnjo, kot so stroški surovin. Ta bolj podroben pristop lahko bistveno olajša ugotovitev, ali kumulativni stroški proizvodnje vsake enote dejansko padajo. Če temu ni tako, lahko oblika krivulje pomaga prepoznati področja, kjer je mogoče izboljšati, in sproži ta trend zmanjševanja stroškov.
Na primer, risanje krivulje izkušenj lahko pomaga prepoznati načine za zmanjšanje počasnih mest v proizvodnem procesu in tako poveča proizvodnjo in zniža skupne stroške na enoto. Na primer, če proizvodni proces zahteva, da se stroj ustavi za dvajset minut, ko se v stroj naloži nova serija surovin, je lahko rešitev nakup večjih serij. Ta sprememba omogoča obremenitev stroja do polne zmogljivosti in omogoča, da deluje dlje, preden je potrebno več materiala. Če ta sprememba v procesu povzroči zmanjšanje izpadov za 25 %, potem enaka vrsta nalog na koncu proizvede več blaga za prodajo v enakem času, kar posledično pomaga znižati stroške, vložene v vsako enoto.
Učinkovitost uporabe krivulje izkušenj zahteva, da podjetja natančno preučijo kateri koli element, ki lahko vpliva na proces in kumulativno količino proizvodnje. Spremembe v tehnologiji lahko omogočijo opravljanje istih nalog in ohranjanje enake ravni proizvodnje, vendar za to uporabimo manj virov, kot je delovna sila. Pozoren pogled na vsak korak v proizvodnem procesu lahko povzroči preureditev zaporedja nalog, kar ima za posledico večjo produktivnost. V nekaterih primerih se lahko ugotovi, da se naloge ponavljajo in niso potrebne za proizvodni proces ter jih je mogoče v celoti odpraviti.
SmartAsset.