Krivulja hlajenja je vrsta grafa, ki se uporablja v kemiji, fiziki, inženirstvu in drugih disciplinah za prikaz napredka hladilne snovi. Ena os grafa, običajno os x, prikazuje čas, medtem ko je temperatura predstavljena na drugi osi. Kot taka se krivulja hlajenja na splošno nagiba navzdol od leve proti desni, ko se temperatura sčasoma znižuje. Pomembno je omeniti, da taka krivulja ne napreduje vedno navzdol z enakomerno hitrostjo skozi graf, ker se krivulje hlajenja pogosto uporabljajo za prikaz sprememb fizične faze, kot je sprememba iz vode v led. Temperatura se enakomerno znižuje, ko se voda ohladi do točke zmrzovanja, vendar se krivulja na zmrzišču izravna, ko tekoča voda zamrzne v trden led.
Na napredovanje krivulje hlajenja lahko vpliva veliko različnih dejavnikov. Dva najpomembnejša dejavnika sta začetna temperatura hladilne snovi, ki se pogosto imenuje “temperatura izlivanja”, in temperatura okolja, v katerega se snov vlije. Posebne lastnosti hladilne snovi so glavne determinante napredovanja hladilne krivulje. Drugi dejavniki, kot sta tlak in prostornina hladilne snovi, lahko prav tako drastično vplivajo na krivuljo.
Ni nenavadno, da krivulja hlajenja prikazuje fazno spremembo, kot je tista iz plina v tekočino ali iz tekočine v trdno snov. Preobrazba iz vode v led je eden najbolj znanih in najbolj priznanih primerov fazne spremembe. Ko v okolje pri temperaturi pod lediščem dodamo vodo z relativno visoko temperaturo, se bo ohladila s splošno enakomerno hitrostjo, dokler ne doseže ledišča. Na tej točki se bo temperatura prenehala zniževati, dokler se vsa voda ne strdi v led. Hladilna voda izgublja energijo v obliki toplote in zato povzroči znižanje temperature, vendar je enaka izguba energije potrebna tudi za prehod iz tekočega v trdno, le brez ustrezne spremembe temperature.
Raziskovalci in študenti lahko uporabljajo različne metode za izdelavo krivulj hlajenja. Najenostavnejša metoda vključuje dodajanje snovi v temperaturno nadzorovano okolje in z uporabo termometra beleženje temperature snovi v rednih intervalih. Ta metoda pa je dovzetna za človeške napake. Druge metode se namesto tega zanašajo na elektronske temperaturne senzorje in računalniško programsko opremo za snemanje. Takšne naprave in programsko opremo je mogoče uporabiti za izdelavo natančne krivulje hlajenja v realnem času, hkrati pa zmanjšati možnost, da bo zaradi eksperimentalne napake krivulja hlajenja neuporabna.