Kritično mišljenje je zmožnost uporabe sklepanja in logike za nove ali neznane ideje, mnenja in situacije. Kritično razmišljanje vključuje pogled na stvari na odprt način in preučevanje ideje ali koncepta iz čim več zornih kotov. Ta pomembna veščina omogoča ljudem, da pogledajo mimo svojih pogledov na svet in bolje razumejo mnenja drugih. Pogosto se uporablja v razpravah, za oblikovanje bolj prepričljivih in dobro zaokroženih argumentov ter v znanosti.
Odprt pristop
Sposobnost kritičnega razmišljanja je bistvenega pomena, saj ustvarja nove možnosti pri reševanju problemov. Biti »odprt um« je velik del kritičnega mišljenja, ki omogoča osebi, da ne le poišče vse možne odgovore na problem, ampak tudi sprejme odgovor, ki je drugačen od prvotno pričakovanega. Odprto razmišljanje zahteva, da oseba ne domneva, da je njegov način pristopa k situaciji vedno najboljši ali celo pravi. Znanstvenik, na primer, mora biti odprt za idejo, da rezultati eksperimenta ne bodo pričakovani; takšni rezultati, čeprav zahtevni, pogosto vodijo do izjemnih in pomembnih odkritij.
Racionalni premisleki
Drug vidik kritičnega mišljenja je sposobnost racionalnega pristopa k problemu ali situaciji. Racionalnost zahteva analizo vseh znanih informacij in presojo ali analizo na podlagi dejstev ali dokazov, ne pa na mnenju ali čustvih. Pošten pristop k sklepanju od misleca zahteva, da prizna osebne cilje, motive in čustva, ki bi lahko obarvala njegova mnenja ali miselne procese. Racionalno razmišljanje vključuje prepoznavanje in odpravljanje predsodkov, tako da ima nekdo svež in objektiven pristop k problemu.
Empatija
Kritično razmišljanje se pogosto opira na sposobnost gledanja na svet na način, ki se ne osredotoča na sebe. Empatija z osebo običajno vključuje misleca, ki se poskuša postaviti na mesto nekoga drugega. To pogosto počnejo študenti zgodovine, na primer, ko poskušajo videti svet, kot bi ga nekdo imel, ko bi živel v starodavni civilizaciji ali med nasilnim spopadom. Komunikacijske sposobnosti, timsko delo in sodelovanje se običajno izboljšajo z empatijo, zaradi česar je dragocena na številnih poklicnih področjih.
Kako ga uporabiti
Učinkovito kritično mišljenje se pogosto začne tako, da mislec analizira, kaj ve o neki temi, z dodatnim naporom, da prepozna tisto, česar o tem ne ve. To tvori začetno bazo znanja, ki jo je treba upoštevati. Razmišljalec lahko nato pogleda, katere raziskave so bile opravljene na to temo, in ugotovi, česa se lahko nauči preprosto s pregledovanjem takšnega dela. Ta pristop se pogosto uporablja v znanosti, saj omogoča znanstveniku, da ugotovi, česar ljudje še ne vedo ali razumejo, in nato poišče načine za odkrivanje teh informacij z eksperimentiranjem.
Ko nekdo ta pristop uporablja v svojem življenju, pogosto daje večji poudarek na iskanju predsodkov in predsodkov, ki jih ima. To omogoča mislecu, da poskuša odpraviti ali se izogniti tem mnenjem, da pride do bolj poštenega ali objektivnega pogleda na vprašanje. Nekdo, ki se na primer bori s strahom pred višino, bi si morda prizadeval razumno ugotoviti vzrok tega strahu. S tem se bo morda bolje spopadel z glavnim vzrokom neposredno in se izognil čustvenim odzivom, ki bi lahko preprečili samoizboljšanje.
Pogoste uporabe
Kritično mišljenje se uporablja v mnogih situacijah. Študenti ga pogosto uporabljajo za vrednotenje zapleta knjige ali motivov lika pri pouku književnosti. Člani debatne skupine pogosto kritično razmišljajo o temi, da oblikujejo močan argument in predvidevajo točke, ki bi jih lahko izrazili njihovi konkurenti. Diete, ki uporabljajo zdravo pamet, v katerih je poudarek na pridobivanju in izgubi teže s kalorijami in vadbo, lahko zahtevajo, da oseba, ki se drži diete, kritično razmišlja o svojem življenjskem slogu. Mnogi ljudje v svojem poklicnem življenju uporabljajo odprtost in empatijo, kar jim omogoča boljše sodelovanje z drugimi in učinkovitejše opravljanje nalog.
Poučevanje te veščine
Šolski sistemi v ZDA običajno učijo kritičnega razmišljanja od osnovne šole do tečajev na visoki šoli. Učitelji spodbujajo učence k učenju s pisanjem nalog in reševanjem problemov. Mlajše študente bi lahko na primer vprašali, kako bi bilo njihovo življenje drugačno, če bi bili rojeni v drugi državi ali v drugem časovnem obdobju. Takšne naloge spodbujajo študente, da opustijo vse, kar vedo o svetu okoli sebe, da bolje razmislijo o drugih pogledih in uporabijo nove ideje v lastnem življenju.