Kritično branje je veščina, s katero posameznik porablja informacije na bolj vesten in analitični način. Ko beremo na ta način, človek ne poskuša preprosto razumeti in zapomniti napisanega. Namesto tega on ali ona črpa razumevanje pisanja iz dejavnikov, kot so ton, namera in logika poleg besed. Kritičen bralec se tudi izogiba neobjektivnemu sprejemanju zapisanega kot dejstva. Za dosego teh ciljev kritični bralec potrebuje spretnosti kritičnega mišljenja.
Ko ljudje berejo, pogosto vidijo besede, jih poskušajo razumeti v kontekstu, v katerem so napisane, in si jih nato zapomniti. Ko oseba bere kritično, se k nalogi loti bolj preiskovalno. Kritično branje je veščina, ki vključuje pridobivanje informacij tako iz zapisanega kot neizrečenega. Oseba lahko uporabi široko paleto dejavnikov kot namige, vključno z naslovom, tonom ali celo ciljno publiko.
Ker so kritični bralci ponavadi bolj analitični kot drugi bralci, jih običajno ni tako zlahka prepričati. Čeprav lahko pisatelj daje določene izjave kot dejstva, kritični bralci ohranjajo odprte misli, vendar ne sprejemajo neobjektivno napisanega. Ko se ukvarja s kritičnim branjem, oseba poleg tega, kar piše, pridobi informacije iz tega, kaj pisatelj misli. Kritični bralec se zaveda, da imajo pisatelji pogosto motive. Eden od bralčevih ciljev je torej razumeti, zakaj je pisatelj posredoval dane informacije.
Na primer, določeno knjigo bi lahko napisali, da bi razblinili splošno šolo mišljenja. Poleg določanja motiva kritično branje vključuje analizo, ali podane informacije podpirajo trditve in namere pisca. Kritičen bralec se zaveda razlogov, zakaj sprejema ali nasprotuje podanim informacijam.
Ta vrsta branja pogosto vključuje počasnejše prebiranje besedila. Ni nenavadno, da kritični bralci med branjem določenega besedila delajo zapiske ali se sklicujejo na druga dela. To spretnost je mogoče uporabiti za leposlovna in dokumentarna dela.
Kritično branje je veščina, ki jo je treba pogosto zavestno razvijati. Oseba lahko domneva, na primer, da bi se študent zaradi količine informacij, ki jih je srečal, naravno razvil v kritičnega bralca. Številne srednješolske ustanove pa menijo, da je treba dodeliti sredstva za pomoč učencem pri izpopolnjevanju teh veščin. Kritično branje deluje v tandemu s kritičnim mišljenjem, ki prav tako zahteva razvoj. Če bralec ne more kritično razmišljati, ne bo imel sposobnosti oceniti lastnega razumevanja gradiva.