Critical Discourse Analysis (CDA) je interdisciplinarna študija vseh oblik komunikacije, ki se osredotoča predvsem na moč in njen odnos med neenakostjo in družbo. Postala je pomembna oblika komunikacijske analize po izdaji knjige Jezik in moč Normana Fairclougha leta 1989. Za razliko od drugih oblik analize diskurza je njen cilj uporabiti vse analitične metode ne le za opis diskurza, temveč tudi za razlago, kako vpliva na ciljno občinstvo.
Pogosta napačna predstava o kritični analizi diskurza je, da je metoda. V resnici ne gre za metodo, ampak za specifičen pristop in perspektivo za preučevanje diskurzov. CDA deluje tako, da jemlje tako družbene kot politične metode analize, zaradi česar je interdisciplinarno področje, ki ga ločuje od drugih vrst analiz. Izvajalec kritične analize diskurza mora preučiti ne le ustno in pisno komunikacijo, temveč tudi vse druge načine komuniciranja. To vključuje, vendar ni omejeno na, filme, kretnje, glasbo in slike.
Namen kritične analize diskurza je osredotočiti se na družbene in politične probleme, predvsem tiste, ki vključujejo neenakost in prevlado moči. Preprosto povedano, to pomeni, da je poudarek na tem, kako vir vpliva in moči uporablja komunikacijske metode, da vpliva na ideologije znotraj ljudi in jih legitimira. Razkriva, kako vir energije manipulira in proizvaja soglasje.
CDA preučuje tudi družbene skupine, njihove razlike in kako se vsaka od njih odzove. Reakcije ljudi različnih spolnih usmeritev, razredov, starostnih skupin, lokacij in drugih skupin se razlikujejo glede na njihove lastne ideologije. Njihove ideologije, ki stojijo za sporočili, ki se sporočajo, se primerjajo med kritično analizo diskurza.
Namesto da bi bila zgolj deskriptivna oblika analize diskurza, je cilj CDA pojasniti. Ni dovolj vedeti, kaj se dogaja. Pomembni so tudi razlogi, zakaj in kako. Zaradi tega je kritična analiza diskurza bolj proaktivna. Končni cilj je spremeniti ali ustaviti družbeni ali politični problem neenakosti.
Tisti, ki izvajajo kritično analizo diskurza, sprejemajo določena dejstva o družbenih in političnih vprašanjih. Prvi je, da sta jezik in moč tesno povezana. Drugi je, da je praktik sam po sebi pristranski in pod vplivom komunikacije, ki jo študira. Nenazadnje mora praktik priporočati tudi strateške protimoči in ideologije.