Na splošno je kristologija preučevanje narave in bistva Jezusa Kristusa. To je posebno področje krščanske teologije. Eno glavnih vprašanj kristologije je, kako bi lahko bil Jezus Kristus hkrati človeški in božanski, sicer znano kot utelešenje. Druge kristološke teme vključujejo vprašanje vstajenja in Kristusovega natančnega odnosa do Svete Trojice.
Nekateri zgodnji kristološki problemi so vključevali naravo odnosa Kristusa do Boga. Pri nekaterih ljudeh je sprožilo vprašanja, na primer “če je bil Kristus človeško bitje, kako je mogoče, da je bil tudi božanski?” Ponujene so bile številne rešitve za to vprašanje, kot je gnostična razlaga, ki je namigovala, da je bilo Kristusovo fizično telo le iluzorna oblika, ki jo proizvaja višje duhovno bistvo. Ta razlaga je znana kot docetizem. Nasprotno pa so druge interpretacije, kot je klasična vzhodnopravoslavna perspektiva, verjeli, da je bil Kristus popolnoma človeški in popolnoma božanski.
Glede na takšna nesoglasja glede Kristusove narave je bil leta 325 prvi nicejski koncil. To je bila ena prvih škofovskih skupščin, na kateri se je o kristologiji ostro razpravljalo. Eden od ciljev koncila je bil določiti Kristusovo naravo, kot so jo opisali apostoli. Na tem srečanju je bila oblikovana enotna krščanska doktrina, znana kot Nicejska vera. Vzpostavil je Kristusovo božanskost in ga poistovetil neposredno z Bogom.
Kljub veroizpovedi iz Niceje so teologi še naprej raziskovali Kristusovo dvojno človeškost in božanskost. Različni teologi in kristologi so ponudili številne rešitve. En primer je koncept metaxu, ki je platonski izraz, ki ga uporabljajo ruski pravoslavni teologi srebrne dobe, da razložijo Kristusovo naravo. Metaxu lahko prevedemo kot resonančna komunikacija in v bistvu pomeni, da sta božanskost in svet povezana, hkrati pa tudi ločena. Za te teologe so na splošno mislili, da je Kristus utelešenje metaxuja.
Za argumentiranje v prid ateizma so bili uporabljeni drugi pristopi k kristologiji. Slovenski filozof Slavoj Žižek na primer sprejema Kristusovo dvojno božanskost in človečnost, a s tem pokaže, da Bog ne obstaja. Po pisatelju GK Chestertonu je v Žižkovi kristologiji ključni trenutek, ko je Kristus križan in reče: ‘Moj Bog, zakaj si me zapustil?’ Ker je Kristus Bog, to po Žižku pomeni, da Bog ne verjame vase. Tako je za Žižka pomen kristologije in krščanske religije v tem, da je to prva religija, v kateri Bog zanika svoj obstoj.