Propolis krema je mešanica naravnega propolisa z drugimi snovmi, kot so čebelji vosek, med, olivno olje in aloe vera. Glavna sestavina propolis je naravna smoli podobna snov, ki jo čebele zbirajo z dreves in rastlin na svojem območju. Druge uporabljene sestavine so odvisne od podjetja, ki izdeluje kremo s propolisom. Spodbuja se kot učinkovita zdravilna krema, idealna za zdravljenje aken, luskavice, izpuščajev in suhe kože. Vsebuje tudi preventivne sestavine, ki upočasnjujejo proces staranja v celicah.
Krema iz čebeljega propolisa je blagodejna za kožo zaradi antibakterijskih in protivirusnih lastnosti propolisa. Ima tudi protiglivične lastnosti, ki pomagajo pri zaviranju okužb. Kemični elementi v naravnem propolisu, zbranem iz čebeljih panjev, se razlikujejo glede na lokacijo panjev, na splošno pa bo analiza razkrila približno 55 % smolnih spojin in balzama, 30 % čebeljega voska, 10 % eteričnih in aromatičnih olj ter približno 5 % čebeljega cvetnega prahu. Propolis vsebuje veliko vitaminov B-kompleksa, C, E in provitamina A ter mineralov, kot so mangan, železo, baker in cink. Bogata je z aminokislinami, ki so pomembne za delovanje imunskega sistema, maščobami in emolienti, ki kožo mehčajo.
Propolis, ki je na voljo tudi v obliki prahu, kapsul in tinkture, se uporablja za različna stanja, kot so celjenje rane na ustnicah, genitalni herpes ter zmanjšanje bolečine in vnetja po operaciji ust. Kreme so razvite za različne namene, kot so proti staranju, vlaženje, zdravljenje in preprečevanje aken ter lajšanje kožnih izpuščajev in luskavice. Krema proti staranju lahko vključuje sestavine, kot je aloe vera, zdravilo za akne pa lahko vsebuje med, ki ima tudi protimikrobne lastnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da je krema s propolisom učinkovita pri celjenju brazgotin.
Propolis je bil predlagan kot zdravilec drugih stanj, kot so tuberkuloza, okužbe, rak nosu in grla, razjede in želodčne motnje, vendar po mnenju medicinske skupnosti ni dovolj kliničnih dokazov, ki bi podprli te trditve. Eden od razlogov za pomanjkanje dokazov je lahko posledica razlik v sestavi propolisa v različnih regijah. Propolis, ki ga proizvajajo čebele v severni Evropi, je sestavljen iz smole topola in iglavcev, bogate s flavenoidi. V Čilu čebele dajejo prednost grmovnicam Baccharis, ki vsebujejo viscidon, v brazilskih panjih pa so ugotovili visok odstotek izoflavonoidov, ki so dokazano učinkoviti pri zmanjševanju tveganja za hormonsko odvisne rake, osteoporozo in bolezni srca in ožilja. Zato preskus učinkovitosti za eno stanje na enem območju ne bo dal enakih rezultatov kot testi na propolisu, zbrani z drugega območja.