Zapisnik je podoben obveznici, saj ima redna plačila, ki se običajno izplačujejo na polletni osnovi, vendar je bankovec mogoče prilagoditi. Kreditni zapis, znan tudi kot CLN, je bankovec s priloženo kreditno zamenjavo. Družba izdajateljica proda kreditno zamenjavo banki in prejme letno nadomestilo, ki se nato v obliki višjega donosa prenese na vlagatelje bankovca. Zamenjava kreditnega neplačila upniku ali banki omogoča tudi, da tveganje neplačila na bankovcu prenese nazaj na podjetje, če podjetje ne more plačati svojim vlagateljem. Tako struktura kreditnih zapisov bankam zagotavlja zavarovanje pred tveganjem neplačila, podjetjem ali izdajateljem pa možnost, da vlagateljem plačajo višjo stopnjo donosa.
Da bi resnično razumeli, kaj je kreditni zapis, je pomembno razumeti, kaj je zamenjava kreditnega neplačila. Zamenjava kreditnega neplačila, imenovana tudi CDS, je pogodba, ki kupcu omogoča prodajo tveganja, povezanega z neplačilom, v zameno za nadomestilo, ki se plača prodajalcu letno; to je podobno premiji, plačani pri avtomobilskem zavarovanju. Če se z avtomobilom kaj zgodi, zavarovalnica krije stroške v zvezi z nesrečo.
Da bi ustvaril kreditni zapis, izdajatelj proda CDS banki, ki prevzema ali podpira zapis. Vrhunske investicijske banke zahtevajo višje zneske financiranja za ponudbe bankovcev in obveznic. Te vrhunske investicijske banke pa ne marajo tveganja, zato kupijo CDS kot obliko zavarovanja pred neplačilom na bankovcu.
Struktura kreditnega zapisa je zapletena. Ustanovi se subjekt ali sklad s posebnim namenom, ki je povezan z družbo izdajateljico. Podjetje s posebnim namenom kupuje naložbene vrednostne papirje z oceno AAA – ti vrednostni papirji se štejejo za netvegane vrednostne papirje. Hkrati subjekt s posebnim namenom proda CDS banki, ki prevzema obveznico. Kreditni zapis je povezan tako z naložbenimi vrednostnimi papirji z oceno AAA kot z kreditom družbe, ki je ustanovila subjekt s posebnim namenom. Če tako papir z oceno AAA kot podjetje delujeta dobro, vlagatelj ob zapadlosti prejme navedeno vrednost obveznica ali nominalno vrednost. Če pa katera koli od njih ne izpolni obveznosti, vlagatelj prejme penije na dolar, kar je znano tudi kot izterjevalna vrednost.
V primeru neplačila podjetja mora družba investicijski banki plačati razliko med nominalno vrednostjo in vrednostjo izterjave, kar je težavno, če podjetje ne more plačati niti svojim vlagateljem. Za izpolnitev zahtevanega izplačila družba prodaja naložbene vrednostne papirje z oceno AAA, ki niso povezani s podjetjem, ki je neplačalo. To so vrednostni papirji, ki so vgrajeni v kreditni zapis preko CDS. Na ta način je banka zavarovana pred večjimi izgubami ne glede na izid.
Pomembno je omeniti, da se izraz »kredit« v strukturiranih financah nanaša na možnost ali verjetnost izgube zaradi negativnega dogodka. Izguba je vse manj kot pravočasno plačilo obresti ali popolno odplačilo glavnice v času trajanja zapisa. Pomembno je tudi omeniti, da v svetu kreditnih produktov običajno tveganje prevzema prodajalec, kupec pa plača provizijo prodajalcu. Kupec plača zaščito, prodajalec pa zagotavlja zaščito v zameno za letno premijo ali plačilo.