Kreacionizem stare Zemlje (OEC) se nanaša na več vrst kreacionističnega prepričanja z rdečo nitjo, da se vsi strinjajo z znanostjo o starosti planeta (4.6 milijarde let namesto 8,000–12,000), vendar verjamejo, da je Bog prvotno ustvaril vesolje. Kreacionizem Stare Zemlje je krovni izraz za več različnih vrst kreacionizma, vključno z kreacionizem vrzeli, progresivnim kreacionizem, kreacionizem dnevne dobe in teistično evolucijo. Naraščajočo priljubljenost kreacionizma Stare Zemlje in ustrezen upad kreacionizma Mlade Zemlje v zadnjih nekaj stoletjih lahko pripišemo znanstvenim spoznanjem, vključno z odkritjem fosilov, radiokarbonskim datiranjem, ledenimi jedri, geološkimi dokazi ledenih dob, merjenjem hitrosti svetloba in mnogi drugi. Danes mnogi kristjani in Judje verjamejo v kreacionizem Stare Zemlje.
Več tisoč let po pisanju Svetega pisma je večina kristjanov, Judov in muslimanov verjela v kreacionizem Mlade Zemlje, da je bila Zemlja ustvarjena pred približno 8,000 leti. To so izmerili z uporabo rodovnikov in starosti, zapisanih v Svetem pismu, ter z oceno časa med Adamom in sodobnimi osebami, katerih datumi rojstva in smrti so znani. Mladi zemeljski kreacionisti verjamejo, da je svet ustvaril Bog v šestih dobesednih 24-urnih dneh, v katerih je bila Zemlja in vse na njej, vključno s predniki vseh trenutno živečih rastlin in živali, ustvarjena iz nič.
Vendar pa je kreacionizem Mlade Zemlje trpel, saj so bila protislovna znanstvena spoznanja postopoma odkrita, od katerih je večina nakazovala, da je bila Zemlja stara milijarde let in ne približno 8,000. To je povzročilo spremembe v priljubljeni razlagi krščanskega mita o stvarjenju, kot je predstavljeno v knjigi Geneze. Ena od prvih variant, ki se je pojavila, je bil kreacionizem Gap, ki trdi, da je obstajala velika vrzel med Genezo 1:1, »prvo stvarjenje« (»Na začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«) in Genezo 1:2 -31 (»In Bog je rekel: »Naj bo luč«; in bila je luč« itd.) To teorijo je populariziral Thomas Chalmers, profesor bogoslovja iz zgodnjega 19. stoletja na Univerzi v Edinburgu in ustanovitelj svobodne cerkve sv. Škotska.
Druga priljubljena oblika kreacionizma Stare Zemlje je kreacionizem dnevne dobe, ki trdi, da so »dnevi« v biblijski zgodbi o stvarjenju metaforični in da so ti dnevi dejansko lahko trajali milijone ali milijarde let. To nekoliko usklajuje Genezo z znanostjo. Druga različica je progresivni kreacionizem, ki pravi, da je Bog ustvaril Zemljo in življenje postopoma, v milijardah let, in da ko se pojavi nova vrsta, je to posledica neposrednega božjega posredovanja. Progresivni kreacionisti zavračajo pojem makroevolucije ali univerzalnega skupnega prednika.
Druga podvrsta kreacionizma Stare Zemlje je teistična evolucija. Teistična evolucija je najbolj »modernistična« vrsta kreacionizma, ki v bistvu trdi, da je Bog ustvaril svet pred milijardami let, in uporablja darwinovsko evolucijo in naravno selekcijo kot mehanizem, s katerim nastajajo nove vrste.