Kratkoročni mejni stroški so meritev stroškov, ki jih bo imelo poslovno podjetje za proizvodnjo ene same enote proizvodnje. Ključno pri tem konceptu je dejstvo, da ta strošek nastane kratkoročno, kar predvideva, da so določeni poslovni vložki fiksni in se bodo spremenili le stroški dejanske proizvodnje artiklov. Pomembno je razumeti, da se lahko kratkoročni mejni stroški razlikujejo, saj se proizvodnja povečuje, odvisno od načina izvedbe proizvodnje. Ta koncept je pomemben, da podjetja razumejo, ko poskušajo ugotoviti, ali bo izpolnjevanje proizvodnega naročila donosno ali ne.
Podjetja, ki se ukvarjajo z obsežno proizvodnjo, se morajo zavedati stroškov, ki jih imajo na poti. Vsa podjetja si prizadevajo za dobiček, to pa se ne bo zgodilo, ko stroški za proizvodnjo blaga presežejo znesek, za katerega se to blago lahko proda. Kratkoročni mejni stroški so ključni dejavnik pri poslovnih odločitvah, saj bodo na koncu vplivali na skupne stroške proizvodnje.
Preprosto povedano, kratkoročni mejni strošek je znesek denarja, ki ga potrebuje podjetje, da proizvede še eno enoto za prodajo. Na primer, če bi lahko podjetje za športno opremo vedno proizvajalo žoge za kegljanje po ceni 10 USD (USD) na žogo, bi bil mejni strošek 10 USD. To število se nato pomnoži s količino proizvedenih kroglic, da dobimo skupne spremenljive stroške. Spremenljivi stroški se prištejejo stalnim stroškom obratovanja za skupne proizvodne stroške.
Seveda je redko, da lahko podjetje ves čas proizvaja izdelke s popolnoma enako hitrostjo. V mnogih primerih pri proizvodnji velikih količin prevladuje zakon padajočih donosov, ki pravi, da bo za proizvodnjo enake količine izdelkov potrebno več denarja, ko se proizvodnja povečuje. Zaradi tega je treba kratkoročne mejne stroške tehtati v vsaki fazi proizvodnje, da se ugotovi, kdaj so skupni stroški na optimalni ravni za dobiček.
Pri izračunu kratkoročnih mejnih stroškov je pomembno razumeti, kaj v ekonomskem smislu pomeni kratkoročni. Kratkoročno obdobje je tisto časovno obdobje, v katerem določenih vložkov za proizvodnjo, kot so najemnine, plačane tovarnam, ali plače, izplačane osebju, ni mogoče spremeniti. Posledično bodo ti stroški nastali ne glede na to, koliko proizvodnje poteka, in bodo vedno vplivali na skupne stroške proizvodnje.