Kaj je kratkoročna agregatna ponudba?

Kratkoročna agregatna ponudba je ekonomski koncept, ki se osredotoča na dejavnike, ki vplivajo na količino blaga in storitev, ki jih lahko proizvede gospodarstvo. V bistvu meri sposobnost določenega gospodarstva, da kratkoročno proizvede to blago in storitve, v nasprotju s svojim nasprotnim konceptom, dolgoročno agregatno ponudbo. Številni dejavniki lahko vplivajo na kratkoročno agregatno ponudbo, znano tudi kot SRAS, vključno s količino povpraševanja, spremembami cen in učinkovitostjo delavcev. Merjenje SRAS se izvaja glede na raven cen in dohodka v gospodarstvu.

Koncept agregatnega povpraševanja je način za ekonomiste, da izmerijo, kako gospodarstvo proizvaja blago in storitve ter dejavnike, ki vplivajo na to proizvodnjo. Kratkoročna agregatna ponudba predvideva, da se cene lahko spremenijo, vendar se vsi drugi dejavniki, ki vplivajo na cene in proizvodnjo, kot so plače delavcev ali razpoložljiva tehnologija, ne spremenijo. Skupna načrtovana proizvodnja na vsaki od teh ravni cen se bo odražala v krivulji črte na grafu, ki predstavlja ravni cen in dohodka.

Preprosto povedano, ko se krivulja na grafu dviga, se kratkoročna agregatna ponudba povečuje, ko krivulja pade, pa se krči. Za koncept je pomembna tudi elastičnost krivulje. Bolj elastična kot je krivulja, bolj dokazuje, da je v gospodarstvu prost, neizkoriščen potencial za večjo proizvodnjo. To pomeni, da se lahko gospodarstvo hitro odzove, če se skupno povpraševanje nenadoma poveča.

Drug način izražanja te elastičnosti je v smislu proizvodne vrzeli, ki je vrzel med realno in potencialno proizvodnjo gospodarstva. Bolj ko se ta vrzel zmanjšuje in se gospodarstvo približuje polni zmogljivosti, manj postane krivulja elastična, kar pomeni, da lahko pride do pomanjkanja izdelka. Ko se proizvodnja povečuje, se lahko zmanjšata tudi učinkovitost delavcev in produktivnost strojev, kar bi zvišalo stroške proizvodnje, kar bi vplivalo na SRAS.

Možni so premiki krivulje kratkoročne agregatne ponudbe, ker je predpostavka koncepta, da so vsi drugi dejavniki poleg cenoviranja statični, v resničnem svetu neizvedljiva. Na primer, naraščajoči stroški dela bi vplivali na stroške proizvodnje in posledično na kratkoročno skupno ponudbo. Vmešavanje vlade v obliki višje obdavčitve bi lahko povzročilo tudi SRAS, prav tako naraščajoči ali padajoči stroški surovin, kot je olje, ki se uporablja pri izdelavi različnih izdelkov. Ekonomisti preučujejo spremembe na krivulji, ki jih povzročajo ti osnovni dejavniki, da bi pridobili koristne lekcije o prihodnosti določenega gospodarstva.

SmartAsset.