Protraktor je naprava za merjenje kota med dvema sekajočima sema linijama. Kot se meri v stopinjah, krog pa je opredeljen tako, da ima 360 stopinj enake velikosti. Najstarejši znani kotomer so v 17. stoletju zasnovali mornarji, ki so morali načrtovati tečaje na navtičnih kartah.
Osnovni kotomer je sestavljen iz polkrožnega kosa materiala z oznakami stopinj, zarezanimi na zunanji rob loka ali ukrivljeni del. Ravni rob je postavljen vzdolž ene od črt, ki jih je treba izmeriti, število stopinj pa je določeno s tem, kje druga črta prečka lok.
Ker gre za polkrog, osnovni kotomer meri le kote do 180 stopinj. To je pri normalni uporabi primerno, saj je razmerje med dvema črtama vedno mogoče izraziti kot kot 180 stopinj ali manj. Če prvotna postavitev kotomera ustvari kot večji od 180 stopinj, bo preprosto obrnjeno prevrnilo odčitano manj kot 180 stopinj.
To je posledica simetrične narave kroga; od ene črte se lahko izmeri kot do druge sekajoče se črte s premikanjem v smeri urinega kazalca ali v nasprotni smeri urinega kazalca. Ena smer bo merila kot večji od 180 stopinj, druga pa kot manj kot 180 stopinj. Oba ne moreta meriti več kot 180, saj morata sešteti 360, število stopinj v polnem krogu.
Nadomestni tip kotomera je narejen iz dveh ravnih robov, pritrjenih drug na drugega na enem koncu, z graduiranim lokom med njima. Lok je pritrjen na eno roko, druga roka pa prosto drsi po njej. Roka je postavljena vzdolž ene črte, druga roka pa je zasukana navzven, dokler ni vzporedna z drugo črto. Nato se stopinje odčitajo iz loka. Astronomi pogosto uporabljajo tretjo vrsto kotomera, ki je sestavljen iz popolnoma krožnega kosa materiala. To jim omogoča neposredno merjenje vseh kotov med 0 in 360.
Protraktorji se običajno uporabljajo za merjenje obstoječih črt, vendar jih je mogoče izdelati tudi za pomoč pri risanju. S pritrditvijo vrtljive roke na ravni rob zgoraj opisanega polkrožnega diska lahko narišemo črte s poljubnimi koti. Takšne naprave se najpogosteje uporabljajo pri izdelavi tehničnih risb, kot so arhitekturni načrti.