Košarkarska kondicijska pripravljenost se nanaša na režim vadbe, ki je potreben za igranje športa na tekmovalni ravni. Narava športa zahteva, da imajo potencialni igralci edinstveno kombinacijo hitrosti, moči in vzdržljivosti. Ustrezna košarkarska kondicija bo obravnavala vsa ta področja, poleg tega pa se bo osredotočila na sposobnost skakanja in moč kratkega izbruha. Vsi ti atributi morajo biti uravnoteženi s športno specifičnimi veščinami, kot sta streljanje in rokovanje z žogo, ki sta nujna za dobrega igralca in jih je treba vzdrževati z doslednim vrtanjem.
Vsak košarkarski kondicijski režim mora vključevati vaje, ki naj bi izboljšale tako hitrost kot vzdržljivost. Košarka zahteva, da igralci šprintajo po igrišču od konca do konca pogosto z majhnimi zastoji v igri, hkrati pa od njih zahteva, da vzdržujejo to intenzivno raven telesne aktivnosti dalj časa. Košarkarski fitnes režim mora torej vključevati veliko šprinta skupaj s tekom na daljše razdalje, tako da sta obe področji ustrezno obravnavani.
Moč je bila v preteklosti pogosto spregledan atribut v košarkarski kondiciji, vendar se je igra razvila do te mere, da morajo biti najboljši profesionalni, študentski in srednješolski igralci dovolj močni, da prenesejo fizične obremenitve športa. Košarka zahteva tudi veliko stopnjo agilnosti, zato je lahko prevelika količina škodljiva. Kot tak bi moral ambiciozni igralec v svoj fitnes režim vključiti dvigovanje uteži, vendar bi moral dvigovati lažje uteži pri večjih ponovitvah. Če sledite tej vrsti režima in se osredotočite na izvajanje vsake vaje dvigovanja do celotnega obsega gibanja, bi morali potencialni igralci dati zahtevano moč, ne da bi pri tem žrtvovali agilnost.
Moč v smislu kratkotrajnega teka in skakanja sta ključnega pomena za dobro zaokroženega košarkarja. Odlična sposobnost skakanja pomaga igralcu pri udarcu, zgrabi skoke in biti boljši branilec. Skakalne vaje, kot so skoki v širino in počepi, lahko odpravijo to potrebo. Hitrost v kratkih rafalih je mogoče obravnavati v vajah, ki vključujejo tudi igralne veščine, kot sta streljanje in rokovanje z žogo.
Individualno preučevanje določenih vidikov igre lahko izboljša igralčevo kondicijo, hkrati pa izostri njegove ali njene sposobnosti. Streljanje, rokovanje z žogo, odboj in obrambna drsenja je mogoče izboljšati z vajami, ki dosegajo tudi cilj izboljšanja splošne ravni telesne pripravljenosti. Na primer, vaja driblinga, izvedena s polno hitrostjo med stebri, nameščenimi na različnih mestih na igrišču, bo izboljšala igralčevo sposobnost ravnanja z žogo ter izboljšala njihovo vzdržljivost in hitrost. Takšne vaje, skupaj z igranjem, so najboljši način za izboljšanje košarkarske kondicije, hkrati pa ohranjajo visoko raven spretnosti.