Koruzni sladkor je naravno sladilo, ki je narejeno iz škroba, pridobljenega iz koruznih zrn. Ekstrahirani koruzni škrob se nato rafinira, da se ustvari trden sladkor ali da se naredi drugo priljubljeno sladilo, znano kot koruzni sirup. Tako koruzni sirup kot sladkor se rutinsko uporabljata v številnih kulinaričnih receptih, pa tudi pri ustvarjanju številnih množično proizvedenih živil.
Postopek izdelave koruznega sladkorja se začne z odstranitvijo škrobnih elementov iz koruze. Ekstrahirani elementi so pravzaprav glukoza, čeprav jih bo proces rafiniranja pretvoril v drugo obliko sladkorja, znano kot dekstroza. S proizvodnjo sirupa koruzni sladkor postane visokofruktozni koruzni sirup, ki je idealen za uporabo v številnih komercialnih živilih kot ojačevalec okusa in kot sestavina, ki vpliva na končno teksturo pripravljene hrane.
Danes so na voljo različne vrste sladkorja, od katerih se vsaka razlikuje po teksturi in ravni sladkosti, ki jo zagotavlja izmerjena količina rafiniranega izdelka. V primeru koruznega sladkorja ta sladkorni izdelek – rahlo rumen in malo večji od večine izdelkov iz trsnega sladkorja – ne zagotavlja enake ravni sladkosti kot bolj običajen granulirani sladkor. Vendar pa ta vrsta sladkorja pomaga pri zagotavljanju nekoliko večje količine različnih receptov, zaradi česar je včasih boljša možnost kot drugi sladkorji. Mnogi strokovnjaki se strinjajo, da zagotavlja nekaj več kot polovico sladkosti, ki jo zagotavlja enaka količina belega rafiniranega sladkorja.
Koruzni sladkor je tudi lažje prebavljiv kot sladkor, narejen iz sladkornega trsa ali pese. Kar zadeva hranilno vrednost, ni jasnih navedb, da bi zagotavljal kakršne koli dodatne koristi za zdravje. Uporaba koruznega sladkorja kot sredstva za zmanjšanje sladkega okusa v receptih je odličen način za prilagajanje jedi, ki zahtevajo določeno količino sladkorja za razsute namene.
Vendar trenutno ni dokončnega dokaza, da uporaba koruznega sladkorja namesto trsnega sladkorja prinaša kakršno koli korist ljudem, ki so v zgodnjih fazah sladkorne bolezni in skušajo nadzorovati stanje s prehrano. Živila, ki vsebujejo to snov, lahko še vedno povzročijo nezdrave skoke ravni glukoze v krvi in dodatno obremenijo sposobnost telesa, da učinkovito predela te višje ravni glukoze.