Korelativni veznik se nanaša na eno ali več besed, ki so združene skupaj, da povežejo dva različna dela stavka na način, ki nakazuje tudi pomensko povezavo. Podobno kot druge vrste veznikov se uporabljajo za povezovanje dveh delov stavka, vendar na nek način kažejo na povezanost med njima. Običajni usklajevalni vezniki vključujejo besede, kot sta »in« ali »ampak«, ki se uporabljajo za združevanje besed, besednih zvez in stavkov v stavku. Korelativni veznik pa je lahko par besed, kot sta “ali/ali” ali “oba/in”, ki se uporabljata skupaj za povezovanje dveh delov stavka.
Osnovni namen vsakega veznika je ustvariti povezavo med dvema besedama, če ne v pomenu, pa vsaj v slovnični obliki. Na primer, usklajevalni veznik se pogosto uporablja za združevanje dveh besed, kot je beseda »in« v »On je visok in strašljiv«. Ta usklajevalni veznik ne služi za vzpostavitev posebne pomenske povezave med tema dvema besedama.
V tem primeru preprosto dovoljuje, da se obe besedi združita v eno besedno zvezo, v tem primeru predikatni pridevnik. Predikatski pridevniki so vrsta besedne zveze, ki opisuje predmet stavka, v tem primeru »On«. Tako »visok« kot »strašljiv« se uporabljata skupaj za opis teme, vendar nista nujno enaka ali na nek način povezana.
Korelativni veznik se uporablja na skoraj enak način kot usklajevalni veznik, le da vzpostavlja tudi pomensko povezavo med obema elementoma, ki ju združuje. Na primer, v stavku, kot je “On ni niti visok niti strašljiv”, je bil uporabljen korelativni veznik v obliki “ni/niti”. To povezuje obe komponenti besedne zveze, ki je v stavku še vedno predikatni pridevnik, tako kot v prejšnjem primeru, vendar tudi nakazuje nekaj o razmerju med obema besedama. Uporaba »ni/niti« bralcu pove, da sta obe besedi, povezani z veznikom, neresnični.
Drug pogosto uporabljen korelativni veznik vključuje “ali/ali”, kar pomeni, da je eden od dveh povezanih izrazov resničen, ne pa oba. V nasprotju s tem “oba/in” pove bralcu, da sta oba izraza resnična. Medtem ko se korelativni veznik pogosto tvori samo iz dveh besed, obstajajo tudi drugi pari, ki jih je mogoče uporabiti, kot je »ne samo/ampak tudi«. To se pogosto uporablja v stavku, kot je: “Ne samo, da je visok, ampak tudi strašljiv”, kar kaže, da sta oba povezana elementa resnična, in poudarja drugi element.