Kopalna kopel je posebej zasnovana vrsta kopalne kadi, ki je namenjena potopitvi zadnjice in bokov kopalca, ki se kopa pokončno, kot na stolu. Te kopeli se že stoletja uporabljajo v ajurvedski tradiciji, izjemno priljubljene pa so bile tudi v viktorijanski dobi, ko so se številni Evropejci zgrinjali v ustanove, ki ponujajo hidroterapijo. Nekateri člani zdravstvene ustanove še naprej uporabljajo kolčne kopeli pri zdravljenju bolnikov.
Nekateri ljudje uporabljajo tudi izraz »kopel v kolkih« za opis globlje kopalne kadi, v katero je potopljen večji del telesa, a kopalec še vedno sedi in ne leži v kadi. Tovrstna kopel za kolke je bila zelo priljubljena tudi med viktorijanci, zlasti tistimi brez tekoče vode, saj je bila dovolj majhna, da se je napolnila z vodo iz vrčev. Nekateri sodobni kopalci uživajo tudi v tovrstni kopeli za kolke, saj je v njej precej udobno poležavanje dlje časa.
V smislu terapevtske kopeli naj bi kopel za kolke spodbujala zdravo cirkulacijo in stimulirala prebavni trakt. Bolniki se lahko kopajo v topli, mlačni ali hladni vodi, vodi pa lahko dodajajo tudi različne snovi. V nekaterih primerih kopel vključuje tudi močno drgnjenje z grobo krpo, ki pomaga odstraniti odmrlo kožo, hkrati pa spodbuja površinsko cirkulacijo.
Jemanje kolkov za zdravljenje se morda zdi nekoliko nenavadno, vendar ima nekaj zelo izrazitih zdravstvenih koristi. Ženske, ki imajo na primer krče, lahko ugotovijo, da kopel v kolkih pomaga lajšati bolečino. Kopel za kolke se lahko uporablja tudi za zdravljenje hemoroidov in drugih bolečih vnetij in okužb v spodnjih predelih telesa.
Podoben koncept je sedeča kopel, ki posebej pokriva zadnjico. Sedeče kopeli se uporabljajo za zdravljenje različnih vnetnih stanj, kot so fistule, in tudi za lajšanje bolečin pri kirurških posegih na tem delu telesa. Prav tako lahko olajšajo okrevanje po porodu, ko ženske pogosto občutijo bolečino in bolečino. Običajno se sedeča kopel vzame s toplo vodo, kopalec pa se namaka 20-30 minut.