Konvencija o kibernetski kriminaliteti je mednarodna pogodba, ki jo je ratificiralo več kot 30 držav. Pogodbo je pripravil Svet Evrope leta 2001. Glavni namen Konvencije o kibernetski kriminaliteti je bil spodbujati sodelovanje med narodi za boj proti internetnemu in računalniškemu kriminalu na svetovni ravni. Najpogostejše vrste kibernetskih zločinov vključujejo kršitev avtorskih pravic, otroško pornografijo in piratstvo privilegiranih informacij. Ker se kibernetski zločini lahko dogajajo v več državah in jurisdikcijah, je Svet Evrope v sodelovanju z Združenimi državami, Kanado in Japonsko oblikoval pogodbo, ki je uporabila vire kazenskega pregona več držav.
23. novembra 2001 se je Odbor ministrov Sveta Evrope sestal v Budimpešti na Madžarskem, da bi razpravljal o vprašanju mednarodnega kibernetskega kriminala. Razprava se je osredotočila na pravne izzive, ki so nastali zaradi poskusa uporabe tradicionalnih kazenskih zakonov in statutov v razvijajoči se svetovni družbi. Ugotovljeno je bilo, da tradicionalni kazenski postopki v državah članicah, kadar delujejo ločeno, niso zadostni za spopadanje z novimi izzivi, ki se pojavljajo zaradi povečane uporabe in odvisnosti od internetne tehnologije.
Svet Evrope je imenoval poseben odbor, imenovan Evropski odbor za težave s kriminalom (CDPC), da analizira posebna pravna in politična vprašanja v mednarodnem kontekstu. Preučena področja so vključevala posebne vrste kaznivih dejanj, ki bi jih lahko obravnavala Konvencija o kibernetski kriminaliteti, vprašanja kazenskega prava v državah članicah, vprašanja mednarodne jurisdikcije in sodelovanje med državami članicami glede preiskav in dokazov. Svet Evrope je CDPC pooblastil za pripravo pravno zavezujočega sporazuma za ta posebna pravna in politična vprašanja. Ta sporazum je postal Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ki so jo pozneje sprejele in ratificirale številne države članice.
Konvencija o kibernetski kriminaliteti je sestavljena iz štirih poglavij in 48 členov, ki podrobno opisujejo področje uporabe in obseg pogodbe. Posebna kazniva dejanja ali kazniva dejanja, povezana z računalniki, opisana v pogodbi, vključujejo zlorabo tehnoloških naprav, goljufije, ponarejanje, otroško pornografijo, kršitve avtorskih pravic, pomoč in podpornost ter vprašanja odgovornosti podjetij. Pogodba v skladu s členom 13 določa, da morajo države članice sprejeti statute za kaznovanje storilcev kaznivih dejanj.