Kaj je kontrolno mnenje?

Kontrolno mnenje je opis obrazložitve, ki jo uporablja sodišče pri sodbi. Na splošno je to mnenje večine sodnikov sodišča v določeni odločitvi. Obstajajo okoliščine, ko za mnenje sodišča ni jasne večine, zato se prvo mnenje, navedeno v odločbi, šteje za kontrolno mnenje zadeve.

Običajno mnenje sodišča napiše en sodnik. Ko je ta sodnik član senata, se različni sodniki odločijo o mnenju, na katerega bodo uvrstili svoja imena. Sodniki, ki se pridružujejo mnenju, ugotovijo, ali se strinjajo z obrazložitvijo, vključeno v mnenje, ali se strinjajo le z mnenjem v rezultatu. Vsak sodnik bo podpisal mnenje šele, ko se strinja s celotnim mnenjem. Mnenje, ki ga prejme večina članov senata kot podpisnikov, bo za ta primer kontrolno mnenje.

Če se sodnik ali sodniki strinjajo le z rezultatom določenega mnenja, se lahko ti sodniki odločijo, da se združijo in napišejo ločeno soglasno mnenje. Pritrdno mnenje nima enake teže kot mnenje večine, vendar se lahko nanj navede, da bi prepričali sodišče v določeni točki. Sodniki se lahko odločijo, da mnenja ne bodo napisali. V takih okoliščinah lahko ti sodniki, ki se strinjajo, označijo, da se strinjajo z mnenjem le tako, da ga napišejo poleg večinskega mnenja in se podpišejo s svojim imenom.

Kontrolno mnenje se od ločenega mnenja razlikuje po tem, da je odklonilno mnenje mnenje manjšine sodnikov, ki sedijo v senatu. Kontrolno mnenje govori o utemeljitvi večine sodnikov, ki sedijo v senatu. Nestrinjajoča se manjšina se z večinskim mnenjem ne strinja. Ta manjšina se ne strinja z rezultatom kontrolnega mnenja, medtem ko se soglasno mnenje strinja z kontrolnim mnenjem.

Različna sodišča uporabljajo več drugih oblik mnenj za izražanje obrazložitve, uporabljene pri odločanju sodišča. Kadar za skupino mnenj v zadevi ne obstaja jasna večina, se mnenja imenujejo večna mnenja. Ta mnenja morda ne bodo koristila stranki, če bi bila uporabljena kot precedens v prihodnji zadevi, saj sodišče ni imelo jasnega razloga, zakaj je sprejelo odločitev. Kontrolno mnenje ima pri sodišču večjo vrednost, če se uporablja za razlago stališča v zadevi.