Kontrastno razmerje je razmerje, ki označuje razpon med najsvetlejšo in najtemnejšo točko, ki jo zaslon lahko ustvari. Na primer, če je razmerje 500:1, to pomeni, da je najsvetlejša bela 500-krat svetlejša od najbolj črne črne. Ta meritev se pogosto uporablja v marketinškem jeziku tako za predvajalne kot snemalne naprave in je tako kot mnoge “številske vojne” v industriji zabavne elektronike zelo zapletena in potrošniki bi morali k njej pristopiti previdno.
V idealnem primeru bi bilo kontrastno razmerje testirano v popolnoma enakih pogojih, z uporabo popolnoma enakih postopkov, s skrbno umerjeno opremo in nevtralnimi strokovnjaki, ki bi izvajali test. Žal temu ni tako, kar pomeni, da so meritve lahko zelo spremenljive in ne vedno zelo zanesljive. Podjetja lahko preizkušajo svoj kontrast pod različnimi pogoji z različnimi metodami in trditve, ki jih navedejo, je lahko težko reproducirati.
Najbolj priljubljena metoda je polno vklop/izklop, pri katerem zaslon prikaže popolnoma belo in nato popolnoma črno sliko, običajno v popolni temi. To zagotavlja največje število, ker bo kontrast precej radikalen, vendar so ti pogoji redko vidni v resničnem svetu. Nekatera podjetja uporabljajo druge metode, kot je šahovnica belih in črnih kvadratov, ki zagotavljajo bolj realistične pogoje in s tem natančnejši kontrast. Uporabljene metode podjetje ne razkrije vedno, kar pa lahko oteži presojo o zanesljivosti navedene meritve.
Teoretično, boljše je kontrastno razmerje, boljša je kakovost zaslona, na zaslone pa lahko vplivajo tudi pogoji, v katerih se uporabljajo. Televizija, na primer, bo imela večji kontrast v temi kot v svetlobnih pogojih. Vpliv ima lahko tudi kakovost prikazanega materiala, saj bo slab posnetek tudi na najboljšem zaslonu videti slab. Poleg tega je sposobnost človeškega očesa, da zazna kontrast in podrobnosti, omejena, kar pomeni, da sta dva zaslona z različnimi razmerji lahko videti zelo podobna povprečnemu potrošniku.
Poleg tega, da je to razmerje pomembno za zaslone, vpliva tudi na kakovost snemalnih naprav, kot so kamere. Če je razmerje visoko, bo naprava lahko reproducirala visoke ravni kontrasta in ustvarila čistejše, jasnejše in kakovostnejše slike. Z nizkim razmerjem bo tudi kakovost nižja, slike pa je običajno nemogoče počistiti ali izboljšati, ker bodo potrebni podatki manjkali, saj nikoli ni bila zajeta.