Denotat je natančna in natančna definicija besede. Konotacija je sekundarni ali implicitni pomen besede, ki temelji na skupnem občutku, povezanem z besedo. Konotacije se lahko razlikujejo glede na geografijo in kulturo ter se lahko sčasoma spremenijo. Beseda “konotacija” izvira iz srednjeveške latinščine in je v Angliji prišla v splošno rabo sredi 1500-ih.
Konotacija opisuje podobe in občutke, ki jih prikliče določena beseda, namesto njene stroge definicije. Na primer, pridevnik »nor« in »besen« označujeta, da je nekdo jezen. “Besen” pa vzbuja podobo veliko močnejšega, intenzivnejšega občutka. To je konotacija.
Drug primer bi bila primerjava besed “delo” in “trud”. Oboje označuje napor. Reči, da človek dela, pa bi lahko pomenilo, da vlaga veliko truda ali preprosto, da ima službo. Če rečemo, da se človek trudi, pričara vtis nekoga, ki se zelo trudi, verjetno v fizičnem delu in morda v zelo težki situaciji.
Razumevanje tako denotacij kot konotacije besed lahko pomaga ljudem, da jasneje prenesejo njihov pomen. Pisatelji pogosto zelo učinkovito uporabljajo konotacijo v knjigah, pesmih in igrah. Na primer, namesto da bi rekel, da je bila noč temna, bi pisatelj, ki želi ustvariti občutek slutnje, namesto tega rekel, da je bila noč črna.
Izbira besed je pomembna tudi pri trženju in oglaševanju. Na primer, izdelek, ki se oglašuje kot »nov«, bo dobil drugačen odziv kot izdelek, ki je oglaševan kot »neznan«, čeprav imata obe besedi zelo podobna označbe. “Novo” pa pomeni “sveže” in “razburljivo”, medtem ko “neznano” pomeni “čudno” in “neprijetno”.
Tudi drugim poklicem se zdi konotacija pomembna. Pisci govora lahko na primer ustvarijo zelo različne vtise glede na besede, ki jih izberejo. Tudi novinarji, strokovnjaki za odnose z javnostmi, politiki, odvetniki in pogajalci.
Vedeti, kaj pomeni določena beseda, lahko pomaga tudi pri preprečevanju nesporazumov. Čeprav se zdi, da ima beseda benigno definicijo, je njen čustveni pomen zlahka vnetljiv ali žaljiv. To je lahko posebna težava za tiste, ki niso materni govorci jezika.
Nematerni govorec angleškega jezika, na primer, lahko opiše nečijo kožo kot “pastozno”, kar pomeni, da ima oseba zelo svetlo ali bledo kožo. V angleščini pa beseda “pasty”, če jo nanesemo na ton kože, pomeni zelo belo, neprivlačno in verjetno nezdravo polt. Govorec bi lahko zlahka užalil zadevnega posameznika, ne da bi to pomenil, preprosto zato, ker ne pozna konotacije besede “pasto”.