Kaj je konjunktiv?

Na splošno se imenuje konjunktivno razpoloženje ali čas, konjunktiv se nanaša na obliko glagola, ki kvalificira obstoj subjekta kot nekoliko odvisen ali dvomljiv. To je slovnični pojav, ki se pojavlja v številnih različnih jezikih. Kar zadeva rabo, je konjunktiv mogoče uporabiti za prenos številnih konceptov z besednim in pisnim jezikom, čeprav dejanska oblika časa ne bo nujno enaka iz enega jezika v drugega.

Konjunktiv je pravzaprav zelo raznoliko orodje s svetom slovnice. Beseda v tem času se lahko uporablja za izražanje tako širokih pojmov, kot so možnost, nujnost, čustva in presoja. Lahko se celo uporablja kot del podrejenih stavkov za označevanje ukazov. Poleg tega je konjunktiv lahko pomemben del procesa posredovanja izjave, ki kot dejstvo predstavlja idejo, ki je v nasprotju s trenutnim razumevanjem.

V sodobni angleščini pogosto pride v poštev uporaba konjunktiva, da bi bolj popolno artikulirali ne le dejanje, ampak tudi povedali nekaj o naravi dejanja. Na primer, razmeroma enostavno je narediti nepovezano izjavo »Šli smo v trgovino po hrano«. Vendar pa preprosta izjava pridobi dodaten pomen in moč, ko se dejanje ponovi s konjunktivnim časom. »Morali smo iti v trgovino in kupiti hrano,« zagotavlja razumevanje nujnosti, povezane z nalogo.

Obstaja več kategorij skupin konjunktivov. Sedanji in pretekli konjunktiv se ukvarjata z oblikami. Na primer, “imam” je sedanji konjunktiv, ki implicira trenutno stanje. »Imal sem« je primer preteklega konjunktiva, ki označuje, da se je oblika na nek način spremenila od prejšnjega stanja.

Konjunktiv pluperfekta se včasih imenuje pretekli popolni konjunktiv in se lahko uporablja za označevanje preteklega časa v polni obliki. Ni nenavadno, da ta vrsta vključuje uporabo besede »imela« kot del besedne strukture, na primer »če bi vedel« ali »če bi se zavedal«. Glagol pomaga kvalificirati vse informacije, ki sledijo.

Tretja omembe vredna oblika je prihodnji konjunktiv. Ta vrsta glagola, ki je na splošno mišljena za kakovost nekega prihodnjega dejanja, ponuja možnost. “Če bi se spremenil” je odličen primer tega, saj kaže, da bo nekakšna sprememba vplivala na prihodnje okoliščine.