Končni sistem je naprava, ki je neposredno povezana z internetom in ustvarja vmesnik, do katerega lahko dostopajo posamezni uporabniki. Končni sistemi imajo številne oblike. Uporabnikom omogočajo neposredno interakcijo z internetom za pošiljanje in prejemanje podatkov in se lahko uporabljajo za vse, od obdelave naročil za podjetje do pošiljanja fotografij družinskih počitnic.
En primer končnega sistema je osebni računalnik. Računalnik ima aplikacije, ki jih ljudje lahko uporabljajo za izvajanje nalog, kot so preverjanje e-pošte, brskanje po internetu, nalaganje datotek in tako naprej. Poleg osebnih računalnikov se lahko naprave, kot so kamere, povežejo z internetom tudi kot končni sistemi, kar se vidi, ko ljudje uporabljajo spletne kamere za klepetanje med seboj.
Do drugih končnih sistemov uporabniki ne dostopajo neposredno, vendar olajšajo internetno komunikacijo. To vključuje strežnike za podatke, kot so e-pošta in spletne strani. Uporabniki se s takšnimi končnimi sistemi povezujejo preko lastnih računalnikov, ki se za dostop do in prenos informacij obrnejo na strežnik. Ti skupaj ustvarjajo medsebojno povezano omrežje končnih sistemov, ki sestavljajo internetno arhitekturo, ki ljudem omogoča globalno izmenjavo informacij prek različnih kanalov.
Hitrost prenosa podatkov je odvisna od številnih dejavnikov, vključno z lokacijo vpletenih računalnikov, vrstami vzpostavljenih povezav in tem, ali je nadzor dostopa vzpostavljen ali ne. Nekateri ponudniki internetnih storitev na primer omejujejo prenos pasovne širine svojih strank. Ta podjetja lahko nadzorujejo svoje tokove prometa, da zagotovijo, da se njihovi sistemi ne zamašijo z zahtevami težkih uporabnikov.
Kot primarna dostopna točka je lahko končni sistem ranljiv. Virusi pogosto ciljajo na končne sisteme, jih okužijo in vzpostavijo oporišče, ki se lahko uporabi za okužbo drugih končnih sistemov, ko okuženi računalnik z njimi izmenjuje podatke. Prav tako ustvarjajo šibke točke v varnosti, saj je v računalnik, namenjen prenosu podatkov, mogoče vdreti in uporabiti nepooblaščene osebe, ki želijo pridobiti lastniške informacije ali dostopati do drugih zasebnih podatkov.
V primerih, ko se končni sistem uporablja z občutljivimi podatki, je mogoče sprejeti številne varnostne ukrepe, da bo varnejši. Ti ukrepi vključujejo kodiranje podatkov, omejevanje dostopa do naprave in spremljanje prometa za znake nenormalnosti, ki lahko kažejo, da nekdo, ki ni pooblaščen, dostopa do računalnika. Redno varnostno kopiranje podatkov za zaščito pred virusi in spreminjanje gesel zaradi varnosti je prav tako ključni del ohranjanja varnosti na končnem sistemu.