Izraz »koncesijska pogodba« se v poslovnem svetu uporablja na dva nekoliko različna načina. Obe se nanašata na vrsto pogodbe s pogajanji, ki podjetju daje pravico do poslovanja, z nekaterimi posebnimi zahtevami. V nekem smislu se nanaša na pogodbo med tujim podjetjem in vlado, v kateri podjetje podpiše koncesijsko pogodbo, da lahko posluje v državi te vlade. V drugem smislu je ta vrsta pogodbe tista, ki koncesionarju podeljuje izključno pravico do poslovanja na določenem območju ali prizorišču v zameno za nekatere natančno dogovorjene pogoje.
Ko ljudje govorijo o pogodbah s tujimi podjetji, se med podjetjem in vlado države, kjer želi poslovati, sklene koncesijska pogodba. Vlada bo morda želela spodbuditi podjetje z znižanjem davkov, omilitvijo omejitev ali zagotavljanjem drugih spodbud. V primerih, ko vlada ni tako navdušena, bo podjetje morda moralo popustiti, na primer odstopiti del dobička vladi ali plačati posebno davčno stopnjo, ki je lahko višja od davčne stopnje domačih podjetij. Ko je pogodba dosežena in podpisana, ima podjetje pravico poslovati lokalno v skladu s pogoji pogodbe.
Vlade lahko uporabljajo to vrsto koncesijske pogodbe za zagotavljanje storitev, ki jih ne morejo ali nočejo zagotavljati. Na primer, lahko se s tujim podjetjem podpiše koncesijska pogodba, ki ji omogoči upravljanje pristanišč ali meja.
V smislu koncesije za poslovanje daje pogodba podjetju izključno pravico do delovanja na prizorišču, kot je športni stadion, ladja za križarjenje ali vladna zgradba. V tem primeru ima podjetje koncesijo, ki lahko prodaja hrano, dodatke in številne druge izdelke. Za pravico do delovanja mora plačati letno pristojbino ali pa se prizorišču odpovedati odstotek svojih prihodkov. V zameno za to se prizorišče strinja, da ne bo podpisalo koncesijskih pogodb z drugimi podjetji, ki ponujajo podobne izdelke ali storitve.
Ta vrsta koncesijske pogodbe se pogosto uporablja, ko želi prizorišče ali podjetje ponuditi izdelek ali storitev, vendar ne želi sodelovati neposredno. Na križarki, na primer, lahko linija upravlja koncesije z restavracijami in kavarnami, tako da ni odgovorna za storitve hrane. To pomeni, da je križarka prikrajšana za del potencialnih dobičkov, pa tudi za težave, kot so pravna odgovornost za umazano hrano, zagotavljanje osebja in organiziranje oskrbe.