Konceptualna shema je načrtovalni model, ki se uporablja za načrtovanje ali vizualno predstavitev strukture informacij, vsebovanih v bazi podatkov ali drugi entiteti računalniškega sistema. Deluje tako, da razmeji posebne entitete v sistemu, skupaj z njihovimi atributi in razmerja med različnimi entitetami. Namen konceptualne sheme je zagotoviti računalniški sistem višje ravni. Računalniški sistemi v velikih organizacijah so tako zapleteni, da zahtevajo tovrstno makro upravljanje, da bi ohranili pravilno in učinkovito delovanje.
Za vizualizacijo konceptualne sheme si predstavljajte niz kvadratov. Vsak kvadrat predstavlja tabelo entitet v strukturi sistema, kot so zaposleni, trenutni zaposleni, projekti, plačna lestvica itd. Te entitete so razporejene od zgoraj navzdol in povezane s črtami, odvisno od odnosov in asociacij. Na primer, tabela Trenutni zaposleni bo seveda sorodna podmnožica tabele Zaposleni, zato se bo tabela Trenutni zaposleni navpično razcepila iz tabele Zaposleni. Nasprotno pa bo tabela Projekti in plačne lestvice povezana s tabelo Trenutni zaposleni, saj bo vsak trenutni zaposleni tako prejemal plačni razred kot delal na enem ali več projektih. Posledično se bodo te tabele vodoravno razvejale iz tabele Trenutni zaposleni.
Poleg razčlenitve osnovnih odnosov med entitetami lahko konceptualna shema opiše tudi parametre, ki morajo biti izpolnjeni v sistemu. To so posebna pravila za organizacijo, ki se izvajajo za uveljavljanje reda v sistemu. Na primer, če navedete, da mora vsak trenutni zaposleni obstajati tudi v tabeli Zaposleni, ali določite, da mora vsak trenutni zaposleni imeti vsaj en, vendar ne več kot tri projekte. Z izvajanjem teh pravil na ravni načrtovanja podjetje zagotavlja, da jih v sistemu ni mogoče kršiti.
Ta struktura omogoča oblikovalcem sistemov, da takoj razumejo različne dele in podsisteme računalniškega omrežja. Končni rezultat tega je, da postane spremembe v sistemu lažje uvesti, saj je očitno, na katere povezane entitete bodo vplivale spremembe določenih entitet v sistemu. Če nadaljujemo prejšnji primer, iz odvisnega razmerja med zaposlenimi in trenutnimi zaposlenimi postane očitno, da bodo kakršne koli spremembe entitete Zaposleni seveda vplivale tudi na entiteto Trenutni zaposleni.