Koncentracija ribonukleinske kisline (RNA) je merilo, koliko tega genskega materiala je prisotnega v vzorcu. Ta nukleinska kislina je eden od pomembnih gradnikov življenja, ki je ključnega pomena za delovanje organizmov od kitov do hišnih mačk. Lahko se analizira pri testiranju iz različnih razlogov, vključno z diagnostičnimi nameni, raziskavami in forenzično analizo. Preden ga lahko testiramo, ga je treba skrbno obdelati in preveriti, da se potrdi, da je vzorec dobre integritete in da bo dal natančne rezultate.
Pri obdelavi tehniki iz vzorca izvlečejo RNA, da jo lahko analizirajo. To lahko vključuje zdravljenje z encimi, ki odstranijo deoksiribonukleinsko kislino (DNK) in beljakovine, ki so lahko prisotne v vzorcu. Potreben je skrben nadzor, da se omejijo možnosti kontaminacije in ohrani čim več RNA. Za ta postopek se lahko uporablja specializirana steklena posoda in laboratorijska plastika, tehniki pa sledijo tudi standardnemu laboratorijskemu postopku za doslednost.
Klasični pristop k merjenju koncentracije RNA vključuje vodenje vzorca skozi spektrofotometer, napravo, ki meri absorpcijo svetlobe. Odčitki lahko zagotovijo informacije o tem, koliko RNA je prisotne glede na to, koliko svetlobe v določenih valovnih dolžinah se absorbira. To lahko tudi kaže, ali so v vzorcu prisotni onesnaževalci, ker drugi materiali absorbirajo svetlobo v različnih valovnih dolžinah. Tako lahko test opravlja dvojno funkcijo s kvantificiranjem RNA in oceno kontaminacije.
Druga možnost je, da vzorcu dodate barvilo in ga izpostavite svetlobi, da vidite, ali barvilo fluorescira in kako intenzivno. Barvila se lahko tesno vežejo na nukleinske kisline, da zagotovijo informacije o njihovih koncentracijah. Ena od pomanjkljivosti te metode je, da so vrednosti koncentracije RNA lahko izključene, če vzorec vsebuje tudi DNK ali druge nečistoče, saj se lahko barvilo tudi veže na te. Tehniki lahko uporabijo to možnost za določanje koncentracije RNA le, če so prepričani, da je vzorec zelo čist, da se izognejo napačnim rezultatom.
Če je koncentracija RNA prenizka, vzorec morda ne bo uporaben. Morda ne bo dovolj za izvajanje testov in dvakratno preverjanje rezultatov, na primer. Zaskrbljujoča je lahko tudi povečana možnost napake, saj bi se težave z vzorcem povečale, če bi bila na voljo le omejena količina RNA. Tehnik bo morda moral prečistiti novo serijo ali zahtevati svež vzorec, če je to možnost, da ugotovi, ali je mogoče dobiti čistejši vzorec z višjo koncentracijo RNA.