Kompromis je pogajanje med dvema ali več strankami, bodisi posamezniki ali skupinami, ki pomagajo doseči vzajemno dogovorjeno odločitev. Bistveno za idejo vzajemnega dogovora je, da se mora vsaka oseba ali skupina, ki sodeluje pri sporazumu, odločiti, da bo predala nekaj stvari, ki bi jih želeli on, ona ali oni, da bi, upajmo, dobili najbolj želene stvari. Kompromis obstaja v vseh vidikih življenja: v poslovnih zadevah, odnosih itd. Tudi osebno bo moral posameznik morda najti sredino s svojimi željami, da bi dosegel najbolj izvedljive ureditve za nadaljevanje življenja.
V odnosih, kot so zakonski odnosi, se običajno strinjajo, da lahko sposobnost kompromisa izboljša izkušnjo vsakega partnerja o odnosu. Ker smo ljudje posamezniki, se redko zgodi, da se dva človeka strinjata o vsem. Večina razumnih posameznikov se je sposobna pogajati s svojimi partnerji, da bi se odrekla stvarem, ki niso pomembne, in pridobila stvari, ki so.
Par se lahko pogaja o deležu gospodinjskih opravil, ki jih bo vsak partner opravil, o načinu vzgoje otrok ali samo o posebnih nalogah, ki jih mora vsaka oseba opraviti za ta dan. Par, ki se odloči, da bo ena oseba pobrala otroke, medtem ko bo druga ostala doma in oprala perilo, je sklenil kompromis. Nobeden od teh opravil si ne želi posebej, vendar opravita stvari, ki so potrebne, da življenje teče gladko.
Nasprotno pa imajo pari, ki ne morejo skleniti takšnih sporazumov, precejšnje težave. Ko vsaka stranka v zakonu vidi, da ima pravico do več kot druga stranka, je lahko zelo težko doseči srednjo pot. Če je eden od partnerjev odločen pri tem, da ne bo popuščal, se mora drugi partner odločiti, da bo bodisi priznal vse in prepustil partnerju prevladujočemu položaju, ali pa se bo poskušal prepirati. Pari lahko preživijo čas v terapiji in se učijo, kako popustiti in ceniti svoje partnerje.
V poslu je veliko situacij, ko je treba doseči kompromise. Včasih človek nima izbire. Šef lahko zaposlenemu pove, da potrebuje opravljeno delo, in ta oseba se ne more ničesar pogajati ali zahtevati od šefa v zameno. Po drugi strani pa so sporazumi pogosto doseženi prek delovnih pogajanj. Sindikati in vodje podjetij morajo pogosto doseči medsebojne dogovore, ki so sprejemljivi za vse strani.
Delavci si morda želijo višje plače, vendar bodo morda morali biti bolj prilagodljivi, da jih dosežejo. Ko se dve skupini pogajata, se obe strinjata, da vzameta manj, a vseeno nekaj vzameta, pogosto v zelo specifičnih izrazih in s postopki, kot je mediacija. Če se dogovor ne doseže, lahko delavci stavkajo in se nočejo vrniti na svoja delovna mesta, dokler se težave pri delu ne razrešijo.
Biti brezkompromisen ni vedno negativno. Osebe z brezkompromisnim občutkom za etiko ni zlahka zasukati, da postane manj etičen. Nenehna neprilagodljivost v vseh vidikih življenja pa človeku odpira nenehen boj na mnogih frontah. Kot človek se je pomembno odločiti, katera področja vašega življenja so najpomembnejša in katera področja vašega življenja, dela ali odnosov je mogoče oblikovati bolj fleksibilno. Velja fraza »izberi svoje bitke«, saj se morajo ljudje odločiti, kdaj lahko popuščajo, da bi se izognili nenehnim spopadom s starši, zakonci, otroki, šefi ali drugimi.