Komisija za mednarodno pravo (ILC) je subjekt Združenih narodov, ki se zavzema za racionalizacijo in kodifikacijo mednarodnega prava. Čeprav ima skoraj vsaka država na svetu svoje zakone, se ti zakoni ne prekrivajo vedno in so pravzaprav pogosto v nasprotju. Navzkrižja mednarodnega prava so med drugim pogosta v čezmejnih transakcijah, pogodbenih sporih in mednarodnih kaznivih dejanjih. Del poslanstva ILC je olajšati poenotenje mednarodnega prava in spodbujati države, da se strinjajo in sprejmejo dopolnilne predpise. ILC uresničuje svoje poslanstvo z rednimi sestanki, sprejemanjem in zagovarjanjem različnih pravil ter rutinskim objavljanjem izčrpnih mednarodnih pravnih poročil.
V poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja, kmalu po razpadu Društva narodov, je Generalna skupščina Združenih narodov glasovala za ustanovitev Komisije za mednarodno pravo. Liga narodov je bila predhodnica ZN, ki je bila zavezana pogajanjem in mirnemu reševanju sporov med vladami. Njeni člani so bili med prvimi, ki so ugotovili potrebo po enotno kodificiranih mednarodnih zakonih. Velik del dela ILC vključuje prepoznavanje mednarodnih vprašanj, ki jih nacionalna zakonodaja ne obravnava pogosto, ter spodbujanje enotnega sprejemanja in izvrševanja zakonov, ki že obstajajo.
Večina dela, ki ga opravlja Komisija za mednarodno pravo, se nanaša na kodifikacijo mednarodnega prava, kjer je takšno pravo potrebno. Z roko v roki s tem je cilj Komisije spodbujati “postopen razvoj” zakonov. Pri spodbujanju naprednega razvoja želi ILC pomagati nacionalnim vladam, da svoje zakone posodabljajo in so skladne s hitrostjo mednarodne trgovine. Komisija za mednarodno pravo obravnava zakone o skoraj vseh temah.
Članstvo v komisiji za mednarodno pravo je omejeno na 34 posameznikov, od katerih vsak običajno zastopa interese druge države. Nove imenovane imenuje Generalni svet ZN, običajno na priporočilo nacionalnih vlad. Na začetku vsake letne seje člani izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Vsak član ima petletni mandat.
Številne resolucije in poročila, ki jih pripravlja Komisija za mednarodno pravo, so ustvarjene na podlagi edinstvenih skrbi njenih članov ali tistih, ki so bila posredovana z glasovanjem širše generalne skupščine. ILC sprejema tudi zahteve tretjih oseb. Vsaka država članica Združenih narodov lahko posreduje predloge ILC v obravnavo in razvoj. Teoretično lahko ILC določi svoj razvojni in zagovorniški načrt. V praksi pa se le redko oddalji od smernic Generalne skupščine.