Kohezija skupnosti je sociološki izraz, ki je bil skovan po nemirih, ki so se zgodili v Angliji leta 2001. Izraz opisuje proces skupnosti, ki naredi prehod od priznavanja raznolikosti k dojemanju sebe kot skupnosti s skupnimi vrednotami. Menijo, da ima kohezivna skupnost občutek solidarnosti. Člani skupnosti se vidijo kot kolektivno pripadajoči drug drugemu.
To kohezivnost opredeljuje prisotnost določenih kulturnih vrednot in odsotnost drugih. Skupnost, ki sodeluje in si prizadeva za harmonijo pri dodeljevanju sredstev med člane skupnosti, lahko imenujemo kohezivna. Cilj je odsotnost necivilnega vedenja. Spodbuja se občutek navezanosti na skupnost. Od priseljencev se pričakuje, da bodo sčasoma začutili pripadnost v novi domovini.
V angleških mestih Bradford, Oldham in Burnley so se leta 2001 zgodili veliki nemiri. Nekateri menijo, da je Ted Cantle, izvršni direktor mestnega sveta Nottinghama do marca istega leta, začetnik koncepta kohezije skupnosti. Javno je izjavil, da je bil verjeten vzrok za nemire prostovoljna segregacija manjšinskih skupin.
V poročilu neodvisne ekipe, ki je sledilo nemirom, je bilo ugotovljeno, da prisilna segregacija v Angliji v resnici ne obstaja. Kljub temu so državljani različnih okolij ostali izolirani od pripadnikov drugih različnih skupin. To je povzročilo občutek nepovezanosti. Mostovi, ki bi pokrivali medkulturne razlike, niso obstajali, ker se življenja ljudi izven otoških etničnih skupin redko dotikajo. Po mnenju lokalnih vladnih uradnikov so se medosebne napetosti povečale, sčasoma izražene z nasilnimi dejanji.
Po nemirih so vladni uradniki začeli razvijati definicijo kohezije skupnosti in dejavnikov, ki bi spodbujali njeno oblikovanje. Voditelji naroda so sprejeli odločitev, da dajo večji poudarek povezanosti skupnosti. To je bilo treba doseči s spodbujanjem državljanov, da oblikujejo bolj smiseln občutek pripadnosti večji skupnosti, ki zajema različne etnične in kulturne razlike. Končno je bila ustanovljena delovna skupina. Uspešnost koncepta naj bi se dokazal s povečanim sodelovanjem posameznikov iz različnih večkulturnih skupin, saj so si skupaj prizadevali za izboljšanje skupnosti.
Družbena solidarnost je bila tradicionalno priznana kot element, ki daje etnični skupini občutek plemenskega in sorodstvenega značaja. Nacionalna identiteta je še en način za spodbujanje družbene solidarnosti in kohezije skupnosti, vendar je bila zgodovinsko povezana z negativnimi lastnostmi. Ti vključujejo sovraštvo, usmerjeno proti pripadnikom različnih skupin, in celo nasilna dejanja, storjena proti tistim, ki ne pripadajo tej nacionalni skupini.