Ko se ljudje naučijo nečesa, kar se ne strinja s tem, kar trenutno vedo, da je res, lahko storijo eno od več stvari. Lahko spremenijo prvo idejo, da bo ustrezala novo uvedeni drugi ideji; lahko prvima dvema dodajo še eno idejo, da premostijo razliko; ali pa opustijo katero koli od obeh idej. Vse to so reakcije na stanje, imenovano kognitivna disonanca, duševni občutek nelagodja ali stresa, ki se mu bodo ljudje po mnenju nekaterih psihologov izognili vse.
Psiholog po imenu Leon Festinger je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja razvil teorijo kognitivne disonance. Razmišljal je o kultu, ki je pričakoval, da bodo vesoljci uničili zemljo ob določenem datumu in času, in ki so bili globoko vloženi v to verovanje. Ko se ta dogodek ni zgodil, člani kulta niso opustili svoje prvotne zamisli, ampak so jo prilagodili tako, da so trdili, da vesoljci niso prišli, ker je Bog, ko je videl, kako predana je ta majhna skupina ljudi, dal svojo božansko zaščito Zemlji. Skupina je nato postala bolj goreča v svojih prepričanjih.
Člani tega kulta so varovali svojo kognitivno sozvočje, celovitost svojega znanja, z ustvarjanjem nove ideje, ki je omogočala sobivanje tako njihovih prepričanj kot materialne resnice sveta, ki ga nezemljani ne uničijo. Večina stvari, ki jih ljudje poznajo, ni tako tesno povezanih. Te ideje lahko delujejo skupaj hkrati v stanju kognitivne nepomembnosti, ki za um sploh ne predstavlja izzivov. Misliti, da so skavti lepo vzgojeni in da so palčniki tople, sta dve zamisli, ki na primer skupaj ne ustvarjata napetosti. Če pa se zraven zgodi nesramen skavt, pride do kognitivne disonance. Um bo moral to nekako rešiti, bodisi tako, da bo pregledal prej uveljavljeno visoko mnenje o skavtih, si predstavljal, da ta skavt ne bo dolgo skavt, ali pa pozabil, da je skavt sploh obstajal.
Kognitivna disonanca se zgodi vsakič, ko se kakšen nov koncept razlikuje od sorodnega starejšega, in to se pojavlja vsak dan. Kognitivna disonanca je pravzaprav bistveni vidik učenja. Večino časa intenzivnost kognitivne disonance ni velika in napetost se zlahka razreši. Ko se nasprotujoči si pojmi tesno dotikajo človekovega mnenja o sebi ali o zadevi, za katero meni, da je pomembna, pa je kognitivna disonanca najbolj boleča.