Kofaktor je kemična spojina, ki je potrebna, da nekateri encimi, imenovani konjugirani encimi, postanejo aktivni. Vitamini in minerali služijo kot kofaktorji, ki jih človeško telo potrebuje za pravilno delovanje. Ta hranila so lahko sama kofaktorji ali pa so lahko kemično spremenjena, da postanejo kofaktorji, ko so v telesu.
Vitamini so organske snovi, ki jih telo ne proizvaja, ampak so potrebne za njegovo delovanje. Mnogi, vendar ne vsi vitamini postanejo kofaktorji v telesu. Koencim je še en izraz, ki se pogosto uporablja za opis vitaminov, ki delujejo kot kofaktorji. Večina vitaminov se pretvori v kofaktorje, ko so v telesu; samo vitamin C se uporablja neposredno kot kofaktor.
Tako v maščobi kot v vodi topni vitamini delujejo kot kofaktorji. Vitamini A, D, E in K so topni v maščobah; vendar se kot kofaktor uporablja samo K. Preostali vitamini – vsi vitamini B, vitamin C, niacin, biotin, folna kislina, pantotenska kislina in lipoična kislina – so vodotopni in vsi se enkrat v telesu pretvorijo v kofaktorje – z izjemo vitamina C, ki se uporablja neposredno.
Večina mineralov, ki jih potrebuje človeško telo, deluje tudi kot kofaktorji. Kalij, klorid, natrij, kalcij, fosfor in magnezij so glavni minerali, ki jih telo potrebuje. V sledovih so potrebni tudi železo, cink, mangan, jod, baker, selen in molibden.
Pomanjkanje katerega koli kofaktorja vitamina ali minerala lahko povzroči številna zdravstvena stanja. Pravzaprav so bili encimski kofaktorji prvič odkriti zaradi ene takšne bolezni: beriberi. To stanje – pomanjkanje vitamina B1 ali tiamina – je bilo posledica prehrane, sestavljene predvsem iz belega riža. V sodobnem času je manj pogost kot takrat, ko je bil prvič diagnosticiran v zgodnjih 1900-ih.
Anemija, ki je pomanjkanje železa, je ena najpogostejših pomanjkljivosti. Vzrok je lahko bodisi zaradi nezadostnega vnosa železa v prehrani bodisi zaradi nezmožnosti telesa, da pravilno absorbira železo. Medtem ko se običajno meni, da je rdeče meso glavni vir železa v prehrani, so dober vir tudi listnata zelenjava in fižol.
Vitamin B12 je še ena pogosta pomanjkljivost in je še posebej zaskrbljujoča za vegetarijance in vegane. Vegetarijanci, ki zaužijejo dovolj jajc in mlečnih izdelkov, običajno prejmejo dovolj B12, razen če njihovo telo težko absorbira vitamin B12. Vegani pa se morda zdijo potrebni, da jemljejo dodatek vitamina B12 ali jedo obogateno hrano, saj se B12 nahaja predvsem v živalskih proizvodih.