Kodominanca je genetska lastnost, pri kateri sta oba alela za gen enako močna, zaradi česar sta oba izražena hkrati. To se včasih zamenjuje z nepopolno prevlado, pojavom, pri katerem se lastnosti prepletajo v svojem izražanju, saj se vsaka lastnost izraža razločno. V preprostem primeru za razlikovanje obeh, če se modri in rumeni cvet prekrižata in se razvije zelen cvet, je to nepopolna prevlada. Če pri križanju nastane rumen cvet z modrimi lisami, se lastnosti za rumeno in modro istočasno izrazita v kodominanci.
Ta lastnost ima pomembne posledice za številne podedovane značilnosti. Eden najbolj znanih je sistem krvne skupine ABO. Oseba lahko podeduje dva alela za kri A, kar ima za posledico krvno skupino A, ali dva alela za kri B, s čimer se razvije krvna skupina B. Če je eden od vsakega podedovan, oseba nima mešanice A in B, bolnik ima AB kri, ki izraža oba alela hkrati in kaže kodominanco. Nasprotno pa niti A niti B alela ni mogoče podedovati, kar ima za posledico krvno skupino O.
Razumevanje vzorcev prevlade in recesije je ključni vidik genetike. Ljudje, ki se ukvarjajo z razmnoževanjem organizmov, morajo razmišljati o vzorcih genetskega dedovanja, ko izbirajo posebne zaželene lastnosti ali poskušajo odpraviti slabe. Eden od rezultatov kodominacije pri živalih in rastlinah so lahko zanimivi vzorci barv in dlake. Ljudje, ki vzrejajo piščance, bi lahko na primer križali črne in bele ptice, da bi razvili piščance s črtami ali pikami, saj so aleli za te barve kodominantni. Prav tako so plašči pri mačkah posledica kodominance, ki jo povzroča hkratno izražanje dveh različnih alelov.
Da bi ugotovili, ali je lastnost prevladujoča, recesivna ali kakšna njena različica, potrebujejo ljudje dostop do zapisov o več generacijah, da lahko sledijo lastnosti in vidijo, kako se sčasoma spreminja. V primeru, uporabljenem v prvem odstavku, so raziskovalci lahko spremljali več generacij modrih in rumenih cvetov ter njihove potomce, da bi ugotovili, ali so lastnosti kodominantne ali nepopolno prevladujoče.
Lahko bi tudi ugotovili, da je ena lastnost, kot je rumena, prevladujoča, pri čemer se ta lastnost vedno izraža, ko cvet podeduje en modri in en rumeni alel. V tem primeru bi bil vzorec modre barve recesiven, pri čemer bi cvet potreboval dva modra alela, da bi izgledal modro. Prečkanje modrih cvetov bi vedno imelo za posledico modre potomce, toda križanje modre in rumene rože bi lahko povzročilo mešanico modrih in rumenih potomcev, razen če ima rumeni cvet dva rumena alela, v tem primeru bi bili vsi potomci rumeni.