Dostopna koda je drugo ime za geslo, ki se uporablja za zagotavljanje določene varnosti pred nepooblaščenim dostopom do podatkov v računalniku. Odvisno od pravil, ki jih določi skrbnik sistema za uporabniško ustvarjeno dostopno kodo, je lahko alfanumerična, občutljiva na velike in male črke in/ali vsebuje simbole. Včasih mora koda za dostop vsebovati minimalno število znakov in je omejena na največje število znakov. Preverjanje pristnosti gesla se izvede, ko oseba vnese geslo v pravilno polje obrazca in pritisne tipko »enter« ali klikne gumb ali hiperpovezavo, imenovano nekaj, kot je »prijava« ali »prijava«. Postopek v zakulisju vključuje preverjanje vnesene kode glede na kodo, ki je shranjena v bazi podatkov.
Postopek preverjanja pristnosti, zlasti pri vnosu zaščitenih spletnih strani, na splošno ne vključuje samo preverjanja dostopne kode, vnesene v polje obrazca, glede na kodo, ki je shranjena v bazi podatkov, vključuje tudi preverjanje, ali se ujema z edinstvenim uporabniškim imenom. Če je vneseno uporabniško ime ali geslo napačno, je večina sistemov programirana tako, da zavrne vstop in uporabniku prikaže sporočilo o napaki. Sporočila o napakah iz varnostnih razlogov redko razkrijejo, ali je težava izrecno v uporabniškem imenu, geslu ali obojem. Dostopno kodo lahko ustvari uporabnik ali dinamično. Lahko ga razvrstimo tudi kot šibko, zmerno močno ali močno.
Na splošno ni dobra ideja, da je koda za dostop ime osebe, kraja ali stvari, na primer ime prijatelja, mesta ali hišnega ljubljenčka, saj so lahko, kadar se za gesla uporabljajo samo črke, več zlahka razbiti ali odkriti. Dostopna koda, ki velja za zmerno močno ali močno, je tista, ki je dolga vsaj osem znakov in vsebuje velike in male črke ter številke in simbole. Takšna strategija močno oteži odkrivanje gesla in je skoraj vedno prednostna, zlasti za zelo občutljive podatke.
Pridobivanje dostopa do uporabniškega računa s spletnim mestom, do študentskega računa na fakulteti ali univerzi in do e-poštnega računa je le nekaj primerov, ko je potrebna koda za dostop. Za uporabo bankomata (bankomata) in debetne kartice je potrebna tudi tajna koda, v tem primeru se običajno imenuje osebna identifikacijska številka (PIN). Tudi priklic sporočil glasovne pošte iz mobilnega telefona običajno zahteva vnos dostopne kode. Čeprav se bankomat, debetna kartica ali mobilni telefon sami ne štejejo za računalnike, se bodisi povežejo z računalnikom bodisi uporabljajo umetno inteligenco. Včasih se ljudje odločijo tudi za uporabo gesla za zaščito svojih podatkov, shranjenih na pogonu z univerzalnim serijskim vodilom (USB), tako da imajo njihove datoteke vsaj nekaj zaščite v primeru, da je pogon začasno izgubljen ali ukraden.