Ko govorimo o računalnikih in programski opremi, se beseda vsebina pogosto nanaša na digitalne datoteke v računalniku. Digitalne datoteke so lahko različnih vrst: digitalni zvok, digitalni izrezki, digitalne pisave, digitalne slike, digitalne fotografije, digitalni video, digitalne besedilne datoteke in digitalna animacija, na primer. Knjižnica vsebine se lahko nanaša na celotno uporabnikovo zbirko večpredstavnostnih datotek ali na pododsek datotek, ki so poenotene po vrsti; s programsko opremo, s katero so bili ustvarjeni; ali na primer z aplikacijo, prek katere se do njih dostopa, ureja ali predvaja. Celo uporabnikovo zbirko aplikacij bi lahko poimenovali knjižnica vsebin.
Knjižnice vsebine služijo različnim namenom. Nekatere so zbirke materialov, ki jih je ustvaril uporabnik. Na primer, grafični umetnik bi imel knjižnico slik. Skladatelj bi imel knjižnico skladb, fotograf pa knjižnico fotografij. Različne aplikacije imajo tudi knjižnice vsebine. Programi za notne zapise so lahko opremljeni s knjižnico priloženih zvokov. Programi za ilustracije imajo lahko zbirko izrezkov.
Knjižnice vsebin sestavljajo tudi uporabniki, ko zbirajo ali kupujejo digitalno gradivo. Aplikacija iTunes® je na primer zgrajena okoli koncepta gradnje ene ali več knjižnic, ki lahko vključujejo glasbo, filme, podcaste in drugo večpredstavnost. Knjižnico vsebine bi lahko zgradili tudi z nakupom številnih pisav ali melodij zvonjenja ali vtičnikov ali tako, da bi jih našli brezplačno in jih naložili.
Vrednost knjižnice je tako v obstoju njene vsebine kot tudi v varnosti njene vsebine in dostopnosti njene vsebine. To pomeni, da je varnostno kopiranje knjižnic vsebin del zagotavljanja njihove vrednosti. Varnostne kopije so lahko v obliki CD-ROM-ov ali DVD-jev ali pa na bliskovnem pogonu USB ali zunanjem trdem disku. To je lahko koristno tudi pri preprečevanju, da se notranji trdi disk prepolni.
Razpoložljivost pomeni, da je mogoče lokacijo vsebine v knjižnici zlahka prepoznati, tako da je mogoče do vsebine dostopati, uporabljati in predvajati, kadar je to potrebno. Ko knjižnica vsebine doseže določeno velikost, je običajno potrebna nekakšna organizacija, ki omogoča hiter dostop do vsebine. To lahko vključuje uporabo več sistemov kategorizacije. Fotografije se lahko na primer identificirajo po kraju in datumu nastanka, imenu dogodka in identifikaciji motiva, vključno z ljudmi. Za druge vrste vsebine lahko zadoščajo dobro izbrana imena datotek in sistemi map, da ostanejo v dobrem stanju.