Klorodifluorometan je kemikalija kloroforma, proizvedena s kloriranjem metana in se uporablja predvsem kot hladilna spojina ter pri proizvodnji polistirena in poliuretanske pene. Drug pogost industrijski izraz za klorodifluorometan je hladilno sredstvo 22 (R-22) ali hidroklorofluoroogljikovodik 22 (HCFC-22). Hidroklorofluoroogljikovodične spojine so vmesne spojine, ki jih uporabljajo države v razvoju pri postopnem opuščanju klorofluoroogljikovodikov (CFC) zaradi njihove energetske učinkovitosti in nizke toksičnosti. Vendar pa spojine HCFC še vedno predstavljajo določeno tveganje za tanjšanje ozonske plasti Zemlje in kot toplogredni plin, svetovna proizvodnja R-22 pa upada, saj ga nadomeščajo varnejša hladilna sredstva, kot je R-134a. V ZDA od leta 2011 naj bi bila proizvodnja HCFC-22 popolnoma ustavljena leta 2020.
Seznam Chemical Abstracts Service (CAS) American Chemical Society (ACS) kategorizira kemikalijo kot klorodifluorometan – številka CAS 75-45-6, s kemijsko formulo CHClF2. Je brezbarven plin s številnimi sinonimi v industriji, kot je difluoroklorometan, in velja za stabilno organsko spojino. Ima nizko vrelišče kot stisnjena tekočina -41.44° Fahrenheita (-40.8° Celzija) in še nižje tališče kot trdna snov -230.8° Fahrenheita (-146° Celzija).
Hladilne kemikalije, kot so CFC in HCFC, so večinoma inertne in dolgotrajne spojine, kar jim omogoča dolgo preživetje v industrijskih strojih ali naravi. Ko so na prostem, se v desetletju ali več počasi premikajo v zgornjo atmosfero. Ko dosežejo dovolj visoko nadmorsko višino, jih ultravijolično sevanje sonca in kemična interakcija z atmosfero razgradi na toplogredni plin in spojine, ki tanjšajo ozonski plašč.
Varnostni list ali varnostni list za klorodifluorometan prav tako nakazuje, da predstavljajo nekaj nevarnosti za zdravje. Pri vdihavanju v koncentracijah 50,000 delov na milijon ali več lahko vplivajo na centralni živčni sistem in povzročijo nepravilen srčni utrip ter lahko povzročijo smrt. Prav tako lahko v visokih koncentracijah povzročijo poškodbe jeter, ledvic in krvi.
HCFC spojine so bile uvedene kot kratkoročna rešitev za nadomestitev CFC. Kemična proizvodnja CFC, ki tanjša ozonski plašč, je dosegla svetovni vrhunec v letih 1987-1988 in od takrat uvedbe HCFC spojin se je svetovna poraba CFC od leta 75 zmanjšala za 1996 %. Kljub temu in dejstvu, da so HCFC, kot je klorodifluorometan, 98 % manj škodljivi za ozonski plašč kot CFC, njihova zmanjšana sposobnost tanjšanja ozonske plasti je še vedno dolgoročno nesprejemljiva.
Leta 1987 je mednarodni sporazum, znan kot Montrealski protokol, ustvaril časovni razpored za postopno opuščanje kemikalij, ki tanjšajo ozonski plašč, kot je plin klorodifluorometan. Ker je spojina R-22 najpogosteje uporabljeno hladilno sredstvo v komercialnih sistemih za hlajenje in ogrevanje v industrializiranem svetu, je velik podvig, da ga v celoti odstranimo iz družbe. Vsa nova hladilna oprema, nameščena v stavbah od leta 2010, mora vsebovati R-410A namesto R-22, R-134a pa se uporablja v avtomobilskih aplikacijah za zamenjavo klorodifluorometana. Montrealski protokol je podpisalo 196 držav, njegove določbe za postopno opuščanje klorodifluorometana pa naj bi do leta 2050 vrnile ozonski plašč v naravno stanje.