Ključ je strojna naprava z več različnimi definicijami. Izraz se lahko nanaša na katero koli strojno napravo, ki je majhna in se povezuje z računalnikom prek vrat, medtem ko drugi bolj specifični pomeni vključujejo napravo za varovanje varnosti lastniške programske opreme; kateri koli ključ, ki je potreben za delovanje programa in povezan z vrati; ali adapterski kabel za povezavo brezžične kartice z vtičnico Ethernet. WLAN je brezžično lokalno omrežje, računalniško omrežje, ki deluje na majhnem območju, z dostopom do interneta ali brez njega. Dongle WLAN je strojna naprava, ki omogoča povezavo ločenih računalnikov v omrežje WLAN.
Ključ WLAN deluje v skladu s standardom IEEE (Inštitut inženirjev elektronike in elektronike) 802.11 za brezžično LAN. Obstaja več različic standarda 802.11 — a, b, g in n — in pomembno je, da se standard uskladi z omrežnimi potrebami in opremo. Različne različice delujejo na različnih frekvencah – 2.4 GHz, 5 GHz ali obeh – in pri različnih hitrostih, računalniki pa so lahko opremljeni z eno ali več od njih. V območju 2.4 GHz lahko pride do motenj drugih naprav, kot so mikrovalovne naprave, brezžični telefoni, naprave Bluetooth® in otroške varuške. Na splošno so novejše različice hitrejše, en kos opreme na starem standardu pa lahko upočasni sistem.
Pri uporabi ključa WLAN obstajajo zahteve glede uporabe, ki jih nalagajo regulativni organi. Predpisi izhajajo na primer iz Zvezne komisije za komunikacije (FCC) v Združenih državah Amerike in direktive R&TTE (radijska in telekomunikacijska terminalska oprema) v Evropi, na primer. Zahteve običajno zajemajo varnostne pomisleke in tehnične zahteve ter so navedene v uporabniških informacijah, ki so priložene ključu WLAN. Število kanalov se razlikuje glede na to, kje oprema deluje. Na Japonskem se na primer uporabljajo kanali 1–14, v Franciji 10–13 in v Združenih državah 1–11.
Z ključem WLAN sta možni dve vrsti konfiguracij. Eden je ad hoc WLAN, ki ga lahko imenujemo tudi neodvisni osnovni nabor storitev (IBSS) in ki omogoča komunikacijo med brezžičnimi odjemalci. Nekateri računalniki v skupini imajo morda ključe, drugi pa kartico WLAN PC. Druga vrsta konfiguracije je infrastrukturni način. Infrastrukturni način zahteva obstoj dostopne točke (AP), ki je lahko usmerjevalnik. Omogoča komunikacijo med brezžičnimi in žičnimi odjemalci ter omogoča tudi internet.