Klicni znak za radioamaterje je oznaka, ki jo daje radijskemu amaterju odbor za licenciranje. Ta klicni znak identificira operaterja vsem, ki bi lahko slišali njegov ali njen prenos. Klicni znak radioamaterskega radia se mora oglasiti na koncu in na koncu vsakega prenosa, med prenosom pa vsaj enkrat na deset minut. Neidentifikacija in nesprejemanje klicnega znaka je razlog za globo in/ali odvzem radijske licence.
Za pridobitev licence radijskega amaterja se mora radioamater prijaviti pri licenčnem oddelku. V Združenih državah je to Zvezna komisija za komunikacije ali FCC. Operaterju se opravi preizkus in ko je opravljen in odobren, se radijskemu radijskemu operaterju dodeli klicni znak, ki ga je treba uporabiti za namene identifikacije vsakič, ko se izvede prenos.
FCC bo ameriškim radijskim operaterjem podelil tudi radijski klicni znak nečimrnosti. Ta radijski klicni znak za nečimrnost je zelo podoben osebni avtomobilski registrski tablici. Klicni znak lahko predstavlja nekaj posebnega pri operaterju ali pa nadomesti klicni znak za radio za klub. Radijski klicni znak Vanity ham je mogoče pridobiti samo s trgovanjem z obstoječim klicnim znakom. Zato prvotnemu imetniku licence ni mogoče izdati klicnega znaka nečimrnosti.
Medtem ko se klicni znak za nečimrnost plača, se za dodeljeni radijski klicni znak ob izdaji licence ne zaračuna. Licenčna agencija preprosto dodeli naslednji sistematično dodeljeni klicni znak, ki je računalniško ustvarjen. Klicni znaki označujejo, v katerem delu države ima operater sedež, ter katero vrsto ali razred licence za radioamaterski radio operater ima.
Pri izbiri klicnega znaka nečimrnosti obstaja nekaj omejitev. Obstaja nekaj konfiguracij črk, ki jih ni mogoče uporabiti, ker predstavljajo drug narod. Prav tako SOS ni mogoče uporabiti v nobenem klicnem znaku. Ko se na ladji uporablja radijski klicni znak, naj klicnemu znaku sledijo črke MW, kar pomeni pomorski mobilni. Če se klicni znak daje iz vozila, mu mora slediti črka M, kar pomeni mobilni.
Po radiu lahko oddaja le pooblaščeni operater. Noben operater brez licence ne sme oddajati po zraku, razen če je prisoten pooblaščeni operater in nenehno spremlja prenos. V tej situaciji je pooblaščeni operater odgovoren za vse, kar nelicencirani operater pove med prenosom. Prav tako lahko radijski operater upravlja samo eno postajo hkrati.