Kaj je klicni nalog?

Nalog za klic je vrsta naloga, ki je nekoliko podobna opciji. Vlagatelj, ki ima nakupni bont, ima pravico do nakupa osnovnih delnic za določeno ceno. Nakup se lahko izvede kadar koli med datumom izdaje in končnim datumom, navedenim v besedilu pogodbe.

V večini situacij je na razpolago podjetje, ki poskuša zbrati določeno vrsto kapitala. Naložba ima številne enake značilnosti kot katera koli naložbena možnost, saj obstaja možnost, da vlagatelj zagotovi nakupni bonar in sčasoma zasluži neko vrsto donosa, ki presega začetno naložbo. V tem scenariju je cilj časovno določiti nakup osnovne delnice tako, da bo cena, zajamčena v nakupnem bonu, omogočila vlagatelju, da zavaruje delnice tik preden se pričakuje, da bodo začele naraščati v vrednosti.

Struktura prodajnega naloga se razlikuje od strukture prodajnega naloga. S to vrsto nakupnega bona ima imetnik možnost prodati osnovne delnice, povezane s transakcijo. Medtem ko nakupni bont imetniku omogoča uveljavljanje pravice do nakupa po navedeni ceni, prodajni nakup omogoča prodajo teh delnic po določeni ceni, ki je dogovorjena ob ustanovitvi nakupnega bona. Tako kot klicni nalog je tudi imetnik lahko uveljavil prodajni nalog kadar koli od trenutka izdaje do končnega datuma, določenega v pogojih, povezanih z nakupnim nalogom.

Nalog za poziv je tudi omejen po obsegu v primerjavi s kritim nalogom. Zajeti nakupni boni dajejo imetniku širša pooblastila za nakup ali prodajo določenih naložb. Podobno kot nalog za odpoklic tudi kriti nalog določa specifično ceno za transakcijo in zahteva, da se transakcija izvede v določenem časovnem okviru. Večja vsestranskost pokrite vrste nakupnega bona je pogosto privlačna za vlagatelje, čeprav sta tako prodajni kot tudi nakupni boni v določenih situacijah izjemno učinkovita.

Potencialni vlagatelji bi morali upoštevati, da je nakupni bon ali katera koli druga vrsta nakupnega bona jamstvo za dobiček od transakcije. Kot pri vsaki naložbeni dejavnosti bo gibanje na trgu vplivalo na vrednost osnovnih delnic. V nekaterih primerih je to pozitiven dogodek, ki dejansko vodi do donosnosti. V drugih primerih lahko tržna vrednost delnic pade pod ceno, navedeno v nakupnem bonu. Če ta tržna cena ostane na nižji ravni od navedene cene nakupnega bona do izteka nakupnega bona, vlagatelj ne bo realiziral donosa.